Študij je dobra izbira, ki jo je mogoče še izboljšati
7. novembra leta 1939 so nacisti zavzeli študentske domove univerze v Pragi ter več kot 1200 študentov prisilno preselili v koncentracijska taborišča. Na mestu so ubili devet njihovih predstavnikov, univerzo zaprli in jo predali nemškim okupacijskim silam. Študentje so zbežali v London, kjer so 17. november razglasili za svetovni dan študentov. In kakšno je stanje študentov in njihovih prizadevanj danes, po 71 letih? So študenti zadovoljni?
Na 17. november se je zgodilo več dogodkov, povezanih s študenti. Eden takih je bil tudi leta 1989, ko so se študentje na Češkoslovaškem uprli vladi, ki jih želela zatreti, prav tako pa njihova nasprotovanja komunističnemu režimu. Vsi ti dogodki še vedno navdihujejo študente povsod po svetu v njihovih prizadevanjih za demokratično izobraževanje in demokratično družbo. Svetovni dan študentov je tako postal simbol za študentska prizadevanja po vsem svetu.
Študenti niso zadovoljni
Letošnje majske demonstracije pred parlamentom v Ljubljani, ki so se sprevrgle v prave nemire, so pokazale, da študenti danes nikakor niso zadovoljni s svojim položajem. Zakon o malem delu, ki je bil ponovno sprejet prav v teh dneh, zahteva največ 14 delovnih ur na teden in zagotovo ni zadovoljil študentov, saj je marsikateremu prav študentsko delo edini vir dohodkov. Če ne prejemaš štipendije in če starši nimajo prav veliko pristaviti v tvoj mošnjiček, je edina rešitev študentsko delo.
Vlada sicer zagovarja koristi, številni nasprotniki pa napovedujejo referendum; to so predvsem predstavniki Študentske organizacije Slovenije. Nameni zakona naj ne bi bili v skladu s tistim, kar naj bi zakon prinesel v praksi. Odgovorni bi morali reševati ta problem posebej, poskrbeti pa bi morali tudi za primerno štipendijsko politiko, pravijo. Na tem mestu le omenimo ukinjanje štipendij za dijake ter otroških dodatkov za študente ...
Za zabavo poskrbijo
Po drugi strani pa lahko rečemo, da univerze oziroma posamezne fakultete v slovenskem prostoru dobro 'skrbijo' za študente. Še posebej imajo pri tem veliko vlogo študentske organizacije, ki skozi vso leto ponujajo najrazličnejše dejavnosti, ki popestrijo študentsko življenje.
Študentska organizacija Univerze na Primorskem je letos ob svetovnem dnevu študentov pripravila kar nekaj dogodkov. Študentom ponuja brezplačen ogled dveh filmov, in sicer v Planetu Tuš v Kopru in v Art kinu Odeon v Izoli. Pozabili niso niti na žurersko študentsko življenje, zato so organizirali koncert glasbene skupine Rock Partyzani.
In kaj pravijo študenti?
In kako so študenti zadovoljni z njihovimi prizadevanji oziroma stanjem študentov v zadnjih letih?
>Bojana Selinšek: “Prizadevanje študentov po mojem mnenju v zadnjih letih upada. Pri tem je pomembno dejstvo, o kakšnem prizadevanju govorimo. V mislih imam predvsem družbeno angažiranost, spremljanje dogajanja v javni sferi, kritičnost do državnih organov in podobno. Sicer še vedno obstajajo tudi takšni, ki jim ni vseeno, vendar se mi zdi, da v veliko manjšem številu kot v preteklosti. Biti študent danes na splošno pomeni vsakodnevno sedenje na faksu, malo dela in nekaj prostega časa (če ostane). Štipendije so prenizke ali pa jih ni, zato je marsikdo primoran delati preko študentske napotnice. Kaj bo prinesel zakon o malem delu, je težko predvideti. Vendar, glede na to, da so v isti koš zmetali tako študente kot tudi brezposelne in upokojence, menim, da za nas ne bo prinesel nič ugodnega - kvečjemu še manj možnosti najti redno zaposlitev."
>Valentina Škrlj: “Slovenski maturant ima na voljo široko izbiro študijskih programov, študent pa nešteto raznih dejavnosti, s katerimi lahko zapolni svoj prosti čas, in privlačne možnosti študija v tujini. Urejenih ima kar nekaj bonitet, kot na primer zdravstveno zavarovanje in subvencionirano prehrano, a temeljno vprašanje, ki pravzaprav ustvarja neenake možnosti, ostaja (še) nerešeno – vprašanje štipendij, finančne podpore vseh študentov.”
>Luka Benčina: “Slišal sem o svetovnem dnevu študentov in glej ga zlomka, državni zbor je sprejel zakon o malem delu ... Kot pozitivno bi opredelil dostopnost študija, možnost prehranjevanja na bone ter razmeroma dobro pokritost obštudijskih dejavnosti. V splošnem pa bi bilo treba kar nekaj popravkov glede financiranja (štipendiranja) študentov, ki prihajajo iz socialno ogroženih družin, zakon o malem delu je v sedanji obliki neprimeren. Povsem se strinjam, da je področje študentskega dela treba preurediti, ker si naši bodoči delodajalci želijo delavce z izkušnjami in malo delo bi moralo biti pravi naslov za to. Torej, študij je dobra izbira, ki se jo da še izboljšati.”
ALENKA ROŽANC
