Suša je pobrala polovico pridelka na žitnih poljih in travnikih
Zaradi pomanjkanja dežja v zadnjih dveh mesecih je v poljedelstvu na severnem Primorskem nastala že precejšnja škoda. Zelo prizadeta so predvsem žita in travniki, pri sadju pa lahko deževje v prihodnjih dneh še precej pomaga.
SEVERNA PRIMORSKA >“V zahodni Sloveniji dejansko v zadnjih dveh mesecih skorajda ni deževalo. Suša je prizadela poljščine, vrtnine, travnike. Škodo je težko oceniti, pri žitih pa bo pridelek vsaj 50 odstotkov manjši. Ozimna žita so se sklasila, ostala se slabše razraščajo. Trava se suši in je zelo redka, v prvi košnji bo pridelek vsaj 50 odstotkov manjši,”pravi Anka Poženel, specialistka za poljedelstvo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu (KGZ) Nova Gorica.
Škoda predvsem v poljedelstvu
Zaradi slabega vremena v lanski jeseni je sicer malo ozimnih žit, kmetje so v februarju sejali predvsem jara žita. Pri teh pa so težave še večje, saj so zelo slabo razraščena, zato bodo redka in zelo nizka, poudarja strokovnjakinja.
“Pri pšenici in ječmenu, ki so ju posejali jeseni, škoda ni tako velika, pri tem, kar smo sejali spomladi pa zelo slabo kaže. Pridelek bo verjetno za več kot polovico manjši. Ker smo sejali v suho zemljo, je tudi kaljivost koruze zelo slaba, zato bomo verjetno kar ob tretjino pridelka,” je zaskrbljen Nikolaj Kogoj iz Bilj, ki na 18 hektarjih goji pšenico, koruzo, ječmen in oves.
Koruzo so kmetje v Vipavski dolini in na Krasu večinoma posejali že do 20. aprila. “Kjer so jo sejali pozno, je že premalo vlage in vznik je zelo neenakomeren. Škodo je težko oceniti in se razlikuje od njive do njive,” pravi Anka Poženel. Ob tem še poudarja, da bi lahko deževje v prihodnjih dneh rešilo vsaj jesenski pridelek na njivah, kjer je vznik koruze enakomeren.
Tudi pri zgodnjemu krompirju bo pridelek zagotovo manjši. Rastline ne rastejo, manj je gomoljev. Na Tolminskem in Postojnskem zaradi pomanjkanja vlage krompir še ni niti vzklil. Zaradi takih sušnih stresov lahko pride kasneje, pri nadaljevanju rasti, do pokanja gomoljev.
“Tržni pridelovalci so zgodnji krompir namakali, a je takih na Primorskem zelo malo,” pravi Poženelova.
Češnje so zgodnje in drobne
Suša je prizadela tudi zgodnje češnje. Lansko pomlad so zaradi obilnega deževja pokale in gnile, letos pa so drobne. “Pozne češnje imajo še čas in če bo deževalo, ne bo škode. Sicer pa je suho le na površini, saj zemlja ni globinsko izsušena. Zato so težave predvsem v poljedelstvu in pri vrtninah s površinskimi koreninskimi sistemi,” pravi specialist za sadjarstvo pri KGZ Nova Gorica Ivan Kodrič.
Težave se lahko pojavijo pri kakiju. Če med cvetenjem (konec maja, začetek junija) ne bo dežja, bo odvrgel vse plodove, kot se je zgodilo v zelo sušnem juniju 2003. Če ne bo kmalu dobro zalilo tal, bo škoda tudi pri zgodnjih hruškah in pri marelicah, večina nasadov je namreč brez namakanja.
Breskve bi morale biti zalite ob cvetenju, zdaj so lahko “v suši”, večina poznih sort pa je namakanih, razlaga Kodrič. Pridelava sadja je namreč vse bolj odvisna od namakanja.
Kmetijska zemljišča v spodnji Vipavski dolini namakajo iz zadrževalnika Vogršček. Kmetje že dolgo opozarjajo, da nizka gladina vode v zadrževalniku, ki je potreben temeljite obnove, ne zadošča za zalivanje polj v sušnih obdobjih.
“Namakanje je, vendar je treba dodajati pritisk prek črpališča. Zdaj še funkcionira in kmetje zalivajo, v glavni sezoni zalivanja pa bo lahko vode zmanjkovalo,” opozarja Kodrič.
ALENKA OŽBOT