Suša v Rusiji terjala skokovito zvišanje cen pšenice
Huda suša je uničila petino pridelka pšenice v Rusiji. Slabe vremenske razmere v eni največjih svetovnih izvoznic pšenice, ki so se jim v zadnjih dneh pridružili še požari, zvišujejo cene žit na svetovnih trgih. Agrarni ekonomist, Aleš Kuhar pa pravi, da ni razloga za preplah.
MOSKVA> V juliju so cene pšenice zabeležile največji mesečni poskok od sedemdesetih let minulega stoletja. Strokovnjaki v prehrambeni industriji tako že svarijo pred podražitvijo izdelkov, kot sta kruh in pecivo, v današnji izdaji poroča britanski časnik Financial Times. Strokovnjaki svarijo tudi pred naraščajočimi cenami ječmena, ki bi lahko dodatno prispeval k dvigu cen.
Cene pšenice na evropskih trgih so se v ponedeljek zvišale za osem odstotkov na 211 evrov na tono, kar je najvišja raven zadnjih dveh let. Od konca junija je bila podražitev že skoraj 50-odstotna. Takšno razliko v ceni bo prehrambena industrija težko spregledala, menijo strokovnjaki.
Situacija ne bo bistveno vplivala na slovensko rast cen žitnih izdelkov
Aleš Kuhar pravi, da se bo nastalo izgubo lahko nadomestilo z ameriško in avstralsko proizvodnjo žita, ki ju vremenska neugodja niso prizadela. Je pa res, da na trgih trenutno vlada napetost. Žetev še ni končana, proizvajalci pa čakajo. "To je strateška pozicija - tudi tisto, kar je požeto, čaka v silosih in se ne prodaja, zato je ponudba majhna," pojasnjuje Kuhar. Prodajalci, ki imajo pšenico, je tako ne želijo prodajati, ker čakajo, kaj se bo zgodilo na trgu. Kupci pa vidijo, da ni ponudbe, in tako se začne proces dvigovanja cen, pojasnjuje. Za oblikovanje cen v Sloveniji je sicer ključnega pomena budimpeška borza, toda za Madžarsko in osrednji del Evrope večjih šokov na strani ponudbe ni pričakovati, je dodal še Kuhar.
Pričakujejo skorajda za polovico manjši ruski izvoz
Slaba žetev bi Rusijo lahko pripravila do zmanjševanja izvoza pšenice; analitiki po poročanju ameriške tiskovne agencije AP pričakujejo okoli 30-odstotno zmanjšanje. Rusko združenje žitne industrije je zato že napovedalo, da naj bi ruski izvoz letos znašal 15 milijonov ton, potem ko je lani dosegel 21,4 milijona ton. Nekateri analitiki napovedujejo celo izvoz v višini 12 ton in manj. Ruski kmetje namreč ne bodo želeli izvažati, saj cene pšenice na domačem trgu rasejo še hitreje kot v svetu.
Kje bodo cene pšenice najbolj udarile
Ob višanju cen pšenice bodo največ pridobili kmetje drugih velikih izvoznic, kot sta Argentina in Avstralija, ocenjujejo analitiki. Nekoliko slabše se piše uvoznicam, kot sta Kanada in EU. Najbolj pa bodo višje cene žita udarile tista območja, kjer je uvoz najvišji. To pa so Bližnji vzhod, Afrika in deli vzhodne Azije. Končni potrošniki bodo sicer razliko najbolj občutili tam, kjer se cene moke in kruha gibljejo vzporedno. Takšna država je na primer Jemen. Medtem v Evropi in ZDA cene surovin predstavljajo manjši del končne cene kruha in peciva, še opažajo analitiki.
STA