Šušteršič: V primeru padca zakonov o holdingu in slabi banki agresivna prodaja premoženja
Če bosta zakona o holdingu in slabi banki padla, bo treba poiskati druge načine za privatizacijo podjetij, kot sta Telekom in Petrol, ter reševanje bank, na primer z agresivno prodajo njihovega premoženja in iskanjem kupcev zanje, pri čemer ne pride več v poštev nobena razprava o nacionalnem interesu, je povedal finančni minister Janez Šušteršič.
BRUSELJ> To je minister Janez Šušteršič povedal tudi evropskim kolegom in institucijam na današnjem zajtrku v Bruslju v razpravi o Sloveniji, ki je potekala v sklopu širših pogovorov o gospodarskem stanju v EU. Evroskupino, Evropsko komisijo in Evropsko centralno banko je zanimalo predvsem dogajanje v povezavi z referendumoma o slabi banki in državnem holdingu.
Če zakon o holdingu ne bo uveljavljen, bomo poiskali druge načine za možne privatizacije podjetij, kot so Telekom Slovenije, Petrol, družbe v zavarovalništvu pa tudi banke, če bi se našli kupci, je povedal minister. Za to je v zakonodaji po njegovih besedah dovolj možnosti.
Predlagali spremembe zakona o bančništvu
Te “so seveda zapletene, so takšne, da morda nimamo nad vsemi popolne kontrole, zato smo tudi predlagali drugačen zakon, a če ta ne bo uveljavljen, bomo seveda morali poiskati druge načine, da uresničimo to usmeritev - zmanjševanje vloge države v gospodarstvu,” je poudaril minister.
V povezavi z zakonom o upravljanju slabih bančnih terjatev pa je Šušteršič kolegom in evropskim institucijam povedal, da je referendum v presoji ustavnega sodišča in da je nekaj možnosti, da ga ustavno sodišče ne dovoli, kar bi pomenilo, da bi bil zakon pred koncem leta uveljavljen.
Pojasnil jim je tudi, da je vlada kot dodatno rešitev predlagala spremembe zakona o bančništvu in da pričakuje, da bodo te decembra sprejete. Te spremembe bi po ministrovih besedah omogočile dokapitalizacijo brez obvezne prevzemne ponudbe, kar bi rešilo situacijo vsaj v nekaterih bankah, na primer v Abanki.
V primeru padca zakona agresivna prodaja premoženja
Prav tako je minister na bruseljskem zajtrku povedal, da bodo v primeru padca zakona o reševanju problema slabih bančnih terjatev od bank zahtevali agresivno prodajo njihovega premoženja, da dobijo dodatna sredstva za povečanje kapitala, ter da bodo začeli intenzivno iskati kupce, ki bi kupili te banke skupaj z njihovo slabo prtljago za katero koli ceno, v zelo hitrem času in v celoti.
“Tu nobene debate o nacionalnem interesu ne pridejo več v poštev,” je poudaril minister.
Poleg tega je slovenski minister evropskim kolegom in institucijam povedal, da se danes obeta sprejetje pokojninske reforme, ki je bila potem v DZ dejansko sprejeta, glede katere osebno ne pričakuje referenduma, in da bodo verjetno ta teden v državnem zboru sprejeli proračun.
V povezavi s proračunom je pojasnil, da obstaja nekaj tveganj - ali bo glede na poslabševanje napovedi možno zagotoviti prihodke, na katere računajo. Pojavlja pa se tudi vprašanje, ali bo glede na zadnja nasprotovanja mogoče dovolj hitro doseči cilj glede zmanjševanja mase plač v javnem sektorju.
STA