Šušteršič: V zadnjih treh letih ni bilo narejeno nič za uravnoteženje javnih financ

KOEBENHAVN, LJUBLJANA> Janez Šušteršič ob tem pričakuje, da bo informacija tudi v EU povzročila precej začudenja.

Slovenija namreč po njegovih besedah že od začetka finančne in gospodarske krize, ko je ustvarila visok primanjkljaj, evropskim partnerjem obljublja, da ga bo zniževala.

Primanjkljaj iz leta v leto večji

Spomnil je na zaveze iz programa stabilnosti, da naj bi primanjkljaj lani dosegel 5,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), letos naj bi upadel na 3,9 odstotka BDP, prihodnje leto pa zdrsnil pod mejo iz pakta o stabilnosti in rasti in pristal pri 2,9 odstotka BDP.

Statistični urad je danes sporočil, da je javnofinančni primanjkljaj lani po prvi oceni znašal 2,289 milijarde evrov oziroma 6,4 odstotka BDP, potem ko je predlani znašal 2,127 milijarde evrov oziroma šest odstotkov BDP.

“Današnji podatki kažejo, da v zadnjih treh letih ni bilo narejeno nič za uravnoteženje javnih financ, ravno nasprotno, primanjkljaj se je v iz leta v leto še povečeval. To seveda samo dodatno poudarja odgovornost, ki jo imamo, da že letos z zelo odločnimi ukrepi znižamo primanjkljaj,” je podatke komentiral Šušteršič.

Slovenija mora primanjkljaj znižati na 3 odstotke

Ob tem je znova opozoril, da mora Slovenija primanjkljaj znižati ne s 6,4 na 5,5 odstotka, ampak ga mora zmanjšati na tri odstotke BDP ali blizu te številke. “Le tako bomo prihodnje leto res lahko izpolnili cilj, ki je tudi naša zaveza do mednarodne skupnosti,” je prepričan.

Minister dodaja, da mora Slovenija znižati primanjkljaj pod tri odstotke BDP tudi zato, da je ne bo vsak nepredviden dogodek ponovno potisnil čez to mejo.

Šušteršič zato meni, da so ukrepi za uravnoteženje javnih financ, ki jih je predlagala vlada, nujni. Izrednega pomena je po njegovih besedah tudi njihovo hitro sprejetje, saj bo podatek o visokem primanjkljaju prispeval k temu, da “nas bodo aprila ocenjevali zelo strogo in bodo na Slovenijo gledali kot na državo, ki doslej ni naredila nič za izpolnitev svojih obljub”.

Odgovorni so tudi socialni partnerji

Za cilje stabilizacije javnih financ bodo morali veliko napora vložiti vlada, DZ in koalicija, veliko odgovornost pa nosijo tudi socialni partnerji, pravi minister. Prepričan je, da lahko ti z nekaterimi drugačnimi predlogi vladi pomagajo priti do paketa ukrepov, ki bi bil fiskalno vzdržen, a hkrati za njih bolj sprejemljiv.

“Tovrstni dogovor bi po mojem mnenju predstavljal zelo jasno sporočilo, da smo se v Sloveniji pripravljeni dogovoriti in sprejeti tudi ukrepe, ki so nujni, čeprav niso najbolj prijetni,” je sklenil Šušteršič.

Bo tudi Slovenija morala prositi za pomoč?

Obenem je Šušteršič danes v Koebenhavnu opozoril, da se lahko tudi Sloveniji zgodi, da bo morala zaprositi za pomoč, če predlagani varčevalni ukrepi ne bodo sprejeti.

Odločitev evrske skupine o povečanju posojilne zmožnosti reševalnih skladov je Šušteršič komentiral z besedami, da je izbran najugodnejši način za to.

Sloveniji namreč ne prinaša dodatnih obveznosti, razen pospešitve vplačevanja osnovnega kapitala v stalni krizni mehanizem.

Govorili so o Španiji

Na vprašanje, ali meni, da bo današnja odločitev pomirila finančne trge, je minister odgovoril, da “za nekaj časa najbrž že”, da pa bodo potrebni konkretni rezultati v Grčiji in drugod.

“Danes smo razpravljali o Španiji in še kakšni državi. Če v Sloveniji ne bomo naredili, kar smo napovedali, bomo verjetno čez nekaj mesecev razpravljali tudi o Sloveniji,” je dejal Šušteršič.

Ob tem je posvaril: “Morda bomo na koncu še veseli, da ta sklad obstaja, ker če bodo ukrepi, ki jih predlagamo, blokirani, se lahko zgodi, da bomo tudi sami zelo hitro morali potrkati na ta vrata.”

STA