Švedska je za članstvo v Natu preveč žrtvovala, menijo Švedi

STOCKHOLM > Anketa je pokazala, da 55 odstotkov vprašanih meni, da je država za vstop v Nato preveč žrtvovala, hkrati pa jih je bilo kar 77 odstotkov mnenja, da se bo s članstvom okrepila varnost države.

Anketo je inštitut izvedel med 4. in 26. februarjem pri 2413 osebah. Anketirancev sicer niso vprašali o vrsti žrtve.

Vodja raziskave pri inštitutu Per Oleskog Tryggvason je ocenil, da rezultati kažejo, da obstaja zelo močno soglasje, da se bo s članstvom države v Natu varnost Švedske okrepila, da pa je bila pot do tega zelo trnova. "Švedska vlada je popustila in se odpovedala nekaterim svojim načelom," je dodal.

Švedska je za članstvo v Natu skupaj s Finsko zaprosila že maja 2022, potem ko je Rusija napadla Ukrajino. Finska je po ratifikaciji njene prošnje v vseh članicah aprila lani postala 31. članica zavezništva, sedaj pa ji bo kmalu sledila še Švedska.

Švedska se je za sprejem v Nato po 200 letih odpovedala nevtralnosti, proces pa so še posebej zaznamovala pogajanja s Turčijo, ki je od Švedske zahtevala ukrepe proti članom Kurdske delavske stranke, ki jih ima za teroriste. Da bi ji ugodil, je Stockholm dopolnil ustavo in sprejel novo protiteroristično zakonodajo. Odpravil je tudi omejitve glede izvoza orožja v Turčijo.

Pogajanja z Ankaro je oteževalo tudi zavlačevanje madžarskega premierja Viktorja Orbana. Madžarska, ki tudi po ruski invaziji na Ukrajino ohranja tesne vezi s Kremljem, je sprva z ratifikacijo odlašala zaradi švedskih kritik stanja pravne države in svobode medijev na Madžarskem, po turški ratifikaciji konec januarja pa je postavila nov pogoj.

Orbanova stranka Fidesz, ki ima v parlamentu dvotretjinsko večino, je sporočila, da ne bo dovolila glasovanja o ratifikaciji, dokler se švedski premier Ulf Kristersson v Budimpešti ne bo sestal z Orbanom. Ta se je nato z njim sestal, madžarski parlament pa je v sredo kot še zadnji med članicami Nata ratificiral švedski pristopni protokol.