Svet je enoten vsaj glede podnebja

PARIZ, LJUBLJANA > “Vstopamo v nizkoogljično družbo,” je francoski predsednik Francois Hollande zadovoljno sklenil dva tedna trajajoča pogajanja voditeljev in pogajalcev vseh držav sveta v soboto zvečer v Parizu.

Srž dogovora je omejitev dviga povprečne globalne temperature pod dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo, države naj bi poskušale storiti celo vse, da bi dvig omejili na poldrugo stopinjo. Po letu 2050 naj bi svet iz nizkoogljične družbe vstopil v brezogljično, saj naj bi tedaj izpusti ogljikovega dioksida, ki jih povzroča človek, znašali le še toliko, kolikor ga je planet sposoben sam predelati.

Vsaka država naj bi v prihodnje pripravila svoje ukrepe in cilje (večina držav je to že storila), izvajati jih bodo začele leta 2020. Prvi pregled svetovnega napredka bo leta 2023, izpolnjevanja državnih zavez pa leta 2025, nato pa vsakih pet let.

Sporazum tudi zavezuje razvite države, da denarno pomagajo državam v razvoju tako pri zmanjševanju izpustov kot tudi pri prilagajanju na posledice podnebnih sprememb. Toda zaveza o zagotovitvi sto milijonov dolarjev letno za revnejše države je ostala v manj zavezujočem delu sporazuma.

Večina svetovnih voditeljev je sporazum pozdravila z navdušenjem in zadovoljstvom, med drugim ameriški predsednik Barack Obama, nemška kanclerka Angela Merkel in predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker. Zadovoljen je tudi glavni slovenski pogajalec Zoran Kus, ki je ob tem dejal, da je sporazum spodbuda za občine in regije za drugačen pristop in nova, zelena delovna mesta, pa tudi za podjetja, ki lahko v njem dobijo priložnost.

Manj zadovoljna je slovenska klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj, ki opozarja, da sporazum govori o omejitvi temperature, čeprav bi bilo bolje, da bi govoril tudi o konkretnih omejitvah izpustov, prav tako ne določa niti časovnih zavez glede zmanjšanja emisij po letih. Slab je po njenem mnenju tudi odmik začetka izvajanja oziroma prvega pregleda, pa tudi preslabo določena pomoč razvitih držav manj razvitim. “Iz sporazuma ni jasno, kdo bo dal, niti koliko bo dal,” pravi.

Tudi okoljske nevladne organizacije so s sporazumom le delno zadovoljne: “Četudi vsebuje dele, ki so me razočarali in me jezijo, je vendarle napredek,” je dejal izvršni direktor Greenpeacea Kumi Naidoo in ob tem opozoril: “Predlagani cilji zmanjšanja emisij za države nas bodo bolj približali dvigu temperature za tri stopinje Celzija. To je resen problem, ampak ima rešitev. Obnovljiva energija že sedaj uspešno nadomešča fosilna goriva po svetu, a zdaj mora njen trenutek res nastopiti.”

Še ostrejši so v organizaciji Friends of the Earth: “Namesto da bi delovale ambiciozno in urgentno, naše vlade delajo v interesu močnih lobijev in korporacij,” meni Jagoda Munič.

Vodja Greenpeacea v Sloveniji Nina Štros poudarja, da mora biti prehod na izključno obnovljivo energijo do leta 2050 cilj Energetskega koncepta Slovenije, ki je v pripravi. “V tem scenariju ne bo več mesta za kurjenje premoga v TEŠu in fracking v Petišovcih kot tudi ne za lažne rešitve -, dodatni blok nuklearke v Krškem - ki jih slovenski jedrski lobi vztrajno promovira,” pravi Štrosova.

MARICA URŠIČ ZUPAN