Svet je obeležil deseto obletnico terorističnih napadov v ZDA
Po svetu so danes obeležili deseto obletnico terorističnih napadov v ZDA, ki so terjali skoraj 3000 življenj. Osrednja slovesnost v ZDA je bila v New Yorku, na kraju napada na Svetovni trgovinski center, ki so se je udeležili najvišji državniki, odprli pa so tudi spominski park.
NEW YORK, LONDON, TEHERAN, LJUBLJANA, BERLIN> Osrednja spominska slovesnost je bila v New Yorku, na katero je poleg sedanjega predsednika, demokrata Baracka Obame, prišel tudi nekdanji predsednik republikanec George Bush, ki je vodil državo v času napadov in odgovorov nanje.
Bush in Obama sta si s soprogama Lauro in Michelle pred začetkom slovesnosti ogledala spominski park v spomin na vse žrtve napadov 11. septembra leta 2001, kakor tudi prvega terorističnega napada na Svetovni trgovinski center (WTC) leta 1993. Med slovesnostjo so tudi uradno odprli spominski park, muzej pa še gradijo.
V parku sta bazena, ki označujeta kraj, kjer sta pred desetimi leti stala dvojčka WTC. Obkroža ju stena z imeni žrtev napadov. Poleg raste nova najvišja stolpnica v ZDA z imenom WTC 1, ki je bila ob slovesnosti okrašena z veliko ameriško zastavo. Na severni strani pa je že dokončana stolpnica številka 7. Na južni raste še ena.
Brez političnih govorov
Obama in Bush sta na spominski slovesnosti skupaj z nekdanjim županom New Yorka Rudyjem Giulianijem, sedanjim županom Michaelom Bloombergom, nekdanjim guvernerjem države New York Georgem Patakijem, sedanjim guvernerjem Andrewom Cuomom in drugimi visokimi gosti ter preživelimi in sorodniki umrlih sodelovala brez političnih govorov. Obama je bral iz Svetega pisma, Bush pa je citiral besede predsednika Abrahama Lincolna. Hkrati je potekalo tudi tradicionalno branje imen žrtev ter "modrih" citatov.
Ameriški predsednik se je pozneje udeležil tudi spominske slovesnosti na travniku pri Shankesvilleu v Pensilvaniji, kjer so se spomnili 40 žrtev leta 93 United Airlines. Tudi tam so brali imena žrtev, ki so izpisana na velikih marmornih ploščah.
Slovesnosti so potekale tudi v Pentagonu. Vodil jih je obrambni minister Leon Panetta, ki je spomnil na 6200 mrtvih vojakov od začetka vojne proti terorizmu. Govoril je tudi podpredsednik ZDA Joseph Biden, ki je zagotovil, da se bo vojna proti Al Kaidi nadaljevala vse do njenega popolnega poraza.
Spominja se je ves svet
Poleg številnih slovesnosti v ameriškim mestih so spominske slovesnosti pripravili tudi drugod po svetu, med drugim v londonski katedrali Sv. Pavla, kjer so se spomnili 67 britanskih žrtev napadov ter žrtev drugih terorističnih dejanj. Britanski zunanji minister William Hague je v izjavi ob obletnici izpostavil, da terorizem izgublja moč.
Globoko spoštovanje do žrtev so izrazili tudi na slovenskem zunanjem ministrstvu in ob obletnici poudarili, da za terorizem ni in ne more biti nikakršnega opravičila. Dogodki v zadnjem desetletju so po navedbah ministrstva pokazali, da terorizem ne izbira sredstev, načina ali žrtev, zato je potreben enoten in celovit odziv mednarodne skupnosti, temelječ na širokem soglasju.
Terorističnih napadov v ZDA 11. septembra 2001 se je v govoru na Mednarodnem srečanju za mir v Münchnu dotaknil tudi predsednik republike Danilo Türk, ki je dejal, da se iz brutalnosti terorizma lahko tudi veliko naučimo, še posebej o pomenu miru. Obenem je izpostavil nujnost sodelovanja v boju proti terorizmu in reševanju težav, s katerimi se države trenutno soočajo.
Najhujši teroristični napadi na ozemlju ZDA, ki so uradno terjali življenja 2977 ljudi iz približno 90 držav, so se začeli torkovega jutra pred desetimi leti, ko je natanko ob 8.46 uri po krajevnem času prvo ugrabljeno letalo American Airlines 11 trčilo v severni stolp dvojčka WTC.
Pozneje je sledil trk letala United Airlines 175 v južni stolp WTC, napad na Pentagon z letalom American Airlines 77, zrušitev južnega stolpa WTC, zrušenje letala United Airlines 93, na katerem so se potniki uprli in preprečili napad na zvezni kongres, na travnik v Pensilvaniji ter zrušitev severnega stolpa WTC, ki so ga zadeli najprej.
Napadom je sledilo desetletje voj
Administracija tedanjega predsednika ZDA Busha je po napadih začela svetovno vojno proti terorizmu, ki traja še danes. Ker so bili napadi delo vodje teroristične mreže Al Kaida Osame bin Ladna, so ZDA kmalu napadle Afganistan, da bi strmoglavile talibane, zaveznike Al Kaide in bin Ladna. Slednjega so ameriške sile ubile šele 2. maja letos v Pakistanu.
Pakistan je ob obletnici izrazil sožalje za vse, ki so umrli v napadu 11. septembra 2001, ali drugih terorističnih napadih. Ostreje pa se je na ZDA ob obletnici obregnil iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad, ki je poudaril, da so ZDA napade 11. septembra 2001 izkoristile kot izgovor za netenje vojn, napad na Afganistan in Irak. Obenem je ZDA pozval, naj razjasnijo vse okoliščine te tragedije.
Opozorilo, da vojna proti terorizmu še traja, je sicer prišlo iz Afganistana v obliki tovornjaka bombe, ki so ga talibani dan pred obletnico razstrelili pred ameriškim vojaškim oporiščem in ranili 77 vojakov. Poleg tega so v švedskem mestu Göteborg v soboto zvečer prijeli štiri ljudi zaradi suma, da pripravljajo teroristični napad, in evakuirali več sto ljudi iz poslopja Röda Sten, kjer je potekal umetniški bienale.
STA
