Svet ne more biti talec ene razvite države
Namestnik premiera otoške državice Tuvalu, Enele Sosene Sopoaga, je na podnebni konferenci v Cancunu dejal, da svet ne more biti talec politične zaostalosti ene razvite države. Nanašal se je na ZDA, ki prihodnji dve leti ne namerava sprejeti nobenih zavezujočih ciljev, medtem pa gre državi Tuvalu zaradi dviganja gladine morja za samo preživetje.
CANCUN> Tudi predsednica konference, mehiška zunanja ministrica Patricia Espinoza, je izpostavila resnost problema in dejala, da je dogovor o ambicioznem, širokem in uravnoteženem paketu ukrepov na dosegu roke.
ZDA in Kitajska odklanjata zavezujoče cilje
“To pa ne pomeni, da ga že imamo v rokah,” je razkorak med možnim in dejanskim opisala Espinozova.
“Za zdaj kaže, da glede Kjota ne bo dogovora, ker so države v razvoju zakopane v stališče, da mora veljati le za razvite, med temi pa so se Japonska, Kanada in Rusija jasno izrazile proti, dokler ne bo poleg držav, kot je Kitajska. Enako seveda velja za ZDA, ki vztrajno odklanjajo kakršnekoli zavezujoče cilje,” je še dodala.
Morda pa lahko dosežejo dogovor glede oblikovanja sklada za pomoč revnim državam pri prilagajanju na podnebne spremembe in pri razvoju čistih tehnologij, je dejala voditeljica podnebne konference.
Davek na letalske vozovnice?
Osnutek deklaracije ima dva predloga: predlog o 100 milijardah dolarjev na leto do leta 2020, nerazvite države pa predlagajo, naj razvite države plačajo na leto 1,5 odstotka svojega BDP, kar bi zneslo skupaj približno 600 milijard dolarjev. V času krize in varčevalnih ukrepov v razvitem svetu so to le pobožne sanje, težava pa bo tudi, kako sklad financirati. Pojavili so se različni predlogi, od davka na letalske vozovnice, finančne transakcije, bencin in drugo.
Svetovna banka je v sredo predlagala ustanovitev sklada, ki bi nerazvitim državam pomagal pri oblikovanju sistemov trgovanja z izpusti toplogrednih plinov po vzoru EU.
Nujno je treba sprejeti nekaj oprijemljivega
Absolutno nujno moramo sprejeti nekaj oprijemljivega, kar bo privedlo do takojšnje akcije, je včeraj v Cancunu poudarila evropska komisarka za podnebje Connie Hedegaard. Po njenih besedah je proces v okviru ZN počasen, zapleten in težak, vendar ne vidi alternative.
Hedegaardova je ZDA in Kitajsko pozvala, naj sprejmeta svoje zavezujoče cilje za zmanjšanje izpustov. Opozorila je tudi, da imajo ministri čas za dogovor le še do petka zvečer, neuspeh pa bi prizadel sam sistem multilateralizma.
V Sloveniji trajnostno upravljanje
“Ne bomo veliki donatorji, osredotočili pa se bomo na trajnostno upravljanje z gozdovi ter razvoj in transfer nizkoogljičnih tehnologij,” je v Cancunu dejal slovenski okoljski minister Roko Žarnić, ki pričakuje dogovor glede zaščite gozdov. Izpostavil je še, da niti Slovenija sama niti EU ne bosta mogli sami doseči ciljev, ampak je potrebno usklajeno mednarodno sodelovanje.
Ponovni poskus
V Cancunu že od prejšnjega tedna zasedajo pogodbenice Okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah iz Ria de Janeira in pogodbenice Kjotskega protokola; to je približno 40 razvitih držav, ki so se leta 1997 zavezale, da bodo do leta 2012 zmanjšale emisije toplogrednih plinov za pet odstotkov od ravni leta 1990. STA
