Sveta Katarina postaja priljubljena izletniška točka
Hoja pod širokimi krošnjami je prijetna in lahka. Korak po mehkih tleh je blag, sem ter tja se ustavi pred križem z lično urejenim podnožjem, se prepogne v kolenih in se zahvali stvarniku za zelenilo, ptičje žvrgolenje in šumenje vetra. Ali pa le občuduje gredice, ki jih pod vsakim križem križevega pota urejajo domačini.
Čez pol ure se pogled ustavi na lovski koči in v kapeli. Ko je nebo jasno, se odondod vidi Kvarner, če zasučeš glavo, pa celo obrise Triglava. Ko oči novinca po rahlem vzponu ugledajo v kapelici kip ženske s kolesom, je jasno, da ga je pot pripeljala na Sveto Katarino.
Domačini to kopasto vzpetino med Jelšanami, Novokračinami in hrvaško Rupo, ki sega 675 metrov visoko, dobro poznajo. A ne le to - njih peščica je v zadnjih letih krepko prenovila videz hriba in poti nanj. Že več kot desetletje stoji tu lovska koča, ki so jo nazadnje opremili še s kuhinjo s štedilnikom, da se obiskovalec v hladnih dneh pogreje s čajem ali kavo, v vročini pa ohladi. Leta 2006 so domačini iz Novokračin z Agrarno skupnostjo Novokračine (ki je tudi lastnica Svete Katarine) ob finančni pomoči krajevne skupnosti Jelšane ter tamkajšnjega župnika Franca Rasporja na vrhu hriba postavili kapelico. Z njo se je domov vrnil tudi kip svete Katarine.
TINA M. VALENČIČ
Več o tem pišemo v prilogi 7. val v petkovi tiskani izdaji Primorskih novic.
