Sveti Valentin - prvi znanilec pomladi

LJUBLJANA> Židova je poudarila, da sveti Valentin skupaj s svetim Vincencijem (22. 1.) in svetim Gregorjem (12. 3.) sodi med pomladne svetnike. V slovenski kulturni dediščini pa je valentinovo znano kot dan, ko se začne prebujati narava. Zato po ljudskem izročilu obstaja tudi rek, da ima sveti Valentin ključe do korenin, zato je prvi znanilec pomladi.

Dan, ko se ženijo ptički

Svetega Valentina, kot pravi Židova, poznajo Slovenci že dolgo, vendar ne v povezavi z dnevom zaljubljencev, saj je valentinovo v preteklosti marsikje na Slovenskem veljalo za dan, ko se ženijo ptički. Na Štajerskem in v Prekmurju so v preteklosti v grmovje dajali ptičjo gostijo, gre za steklenice vina in hlebce kruha ter razno drobno pecivo. Ptičjo gostijo je lahko videl le tisti, ki je prišel do grmovja bosonog. Za otroke so starši na grmovje ponekod nastavljali pecivo v obliki ptičkov, pomaranče in slaščice, je pojasnila Židova.

Pogača, ki jo dajo v grmovje

V Razkrižju in okolici dan pred valentinovim še danes pečejo pogačice, ki jih dajo v grmovje ali na zunanje okenske police. Zjutraj pa jih otroci pobirajo v prepričanju, da gre za ostanke ptičje gostije, pravi Židova. Med Slovenci naj bi valentinovo najraje častili na Primorskem; na Goriškem se s tem dnem odpre sezona vaških praznikov in z njimi tradicionalni prazniki štrukljev. Po pripovedovanju Židove pa so na ta dan ponekod v Prekmurju začeli v 80. letih po krajevnem ljudskem izročilu organizirati ptičje gostüvanje.

Praznik mladih, zaljubljencev in prijateljev

Kot je še pojasnila etnologinja, od začetka 90. let prejšnjega stoletja postaja valentinovo po zgledu zahodne Evrope tudi na Slovenskem praznik mladih, zaljubljencev in prijateljstva. Na ta dan si predvsem mladi v znak ljubezni ali prijateljstva pošiljajo voščila in simbolična darila, ki so pogosto v obliki srca in v rdeči barvi. Praznik pa seveda s pridom izkoriščajo tudi trgovci, je sklenila Židova.

Sveti Valentin - rimski duhovnik

Prva slika svetega Valentina se je pojavila v Nürnberški kroniki iz konca 15. stoletja, so v sporočilu za javnost pred godom svetega Valentina zapisali v tiskovnem uradu Slovenske škofovske konference. Besedilo ga opisuje kot rimskega duhovnika, ki je pretrpel mučeništvo pod cesarjem Klavdijem II. v tretjem stoletju.

Rimske oblasti so ga priprle, ker je poročal krščanske pare in tudi sicer pomagal kristjanom, ki jih je cesar preganjal. Cesar ga je obsodil na smrt. Pretepli so ga s koli, ga kamenjali ter obglavili.

Priprošnjik zoper telesne slabosti in obolenja

Čaščenje sv. Valentina se je hitro razširilo po Evropi. Njegov god so praznovali tudi v zaupanju v moč njegove priprošnje. Njegovo ime izhaja iz latinske besede valens, kar pomeni močan in zdrav, zato so ga imeli za priprošnjika zoper telesne slabosti in kužna obolenja.

Ker svetnikov god največkrat sovpada s predpustnim časom, ki je bil po ljudskem izročilu namenjen svatovanjem, so se mu priporočali mladoporočenci. Valentinovo je ob koncu trde zime, zato so se mu priporočali tudi čebelarji, ker se njihove čebele zbudijo iz zimskega spanja.

Zavetnik za očesno zdravje in notranje spoznanje

Po eni od rimskih legend je svetnik vrnil vid slepi poganski deklici, ki se je potem z vso družino dala krstiti. Sveti Valentin je zato zavetnik za očesno zdravje in pravo notranje spoznanje. Kot je povedala Židova, pa druga legenda govori o tem, da je ozdravil epileptičnega sina pogana. Tako velja tudi za priprošnjika epileptičnih bolnikov.

Pri nas svetega Valentina najbolj slovesno častijo na Limbarski gori pri Moravčah, njemu posvečena cerkev pa je tudi na Črnem Kalu, so še navedli pri Slovenski škofovski konferenci. STA