Svit rešuje življenja

KOPER> S programom odkrijejo 70 odstotkov raka v zgodnji fazi, brez njega pa le 12 odstotkov.

Lani je bilo v program Svit povabljenih 280.686 oseb. Izjavo o sodelovanju je vrnilo 174.241 oziroma 62,32 odstotka oseb. Zaradi začasnih ali trajnih izključitvenih kriterijev jih je bilo izključenih 7,46 odstotka. V programu ni želelo sodelovati 725 oseb ali 0,26 odstotka, izhaja iz poročila o odzivnosti v državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki Svit za leto 2012.

V Novi Gorici dober, v Kopru slab odziv

Najvišja odzivnost vabljenih v program je bila v zdravstvenih regijah Kranj (65,71 odstotka) in Nova Gorica (65,68 odstotka), najnižja pa v zdravstvenih regijah Koper (58,23 odstotka) in Murska Sobota (58,03 odstotka).

V programu Svit zaenkrat še niso dosegli želene 70-odstotne odzivnosti, vendar se ta vse od pričetka izvajanja programa počasi, a konstantno zvišuje, je povedala Živa Žerjal iz Zavoda za zdravstveno varstvo Koper. Leta 2010 je bila odzivnost tako komaj 57-odstotna, lani pa je že narasla na 62 odstotkov.

Odzivnost narašča tudi v koprski zdravstveni regiji, čeprav je v primerjavi z ostalimi med najnižjimi. “Tako nizko odzivnost najverjetneje lahko pripišemo strahu, ki ga imajo ljudje pred boleznijo in pred preiskavami, in pa mogoče tudi mišljenju, da 'saj se meni nič ne more zgoditi',” ocenjuje Žerjalova.

Bolezen, ki se zelo dolgo razvija

Rak na debelem črevesju in danki je med najpogostejšimi oblikami raka pri nas, najbolj ogrožena pa je skupina prebivalstva v starosti od 50 do 69 let, pri čemer so v enaki meri ogroženi moški in ženske, opozarja Žerjalova.

“Značilnost te vrste raka je, da se zelo dolgo razvija, zato je ključnega pomena zgodnje odkrivanje. Če predrakave spremembe, torej polipe, odkrijemo dovolj zgodaj in jih tudi odstranimo, lahko preprečimo razvoj nadaljnje bolezni,” pojasnjuje pomen vključitve v program Svit.

S programom Svit so začeli leta 2009 in do zdaj sklenili že dva presejalna kroga. O pomenu zgodnjega odkritja pričajo podatki, da so v prvem presejalnem krogu, ko so s presejanjem zajeli polovico ciljne populacije, testirali približno 270.000 ljudi. Ob tem so odkrili 864 rakov, od katerih je bilo 71 odstotkov zgodnjih oblik, za katere agresivno onkološko zdravljenje ni bilo potrebno. Poleg tega so odkrili tudi preko 5000 predrakavih sprememb oz. polipov, ki so jih odstranili med samo kolonoskopijo, pa je pojasnila vodja programa Svit Jožica Maučec Zakotnik.

Odkritje bolezni v zgodnji fazi

Zahvaljujoč programu Svit torej lahko odkrijejo preko 70 odstotkov raka v zgodnji fazi, medtem ko bi jih brez njega odkrili le 12 oziroma 14 odstotkov. Maučec Zakotnikova pri tem ugotavlja, da za temi oblikami raka še vedno po nepotrebnem umre skoraj 800 ljudi na leto, pri čemer število rakov na debelem črevesju in danki vsako leto narašča.

Prav zato vabijo vse, ki so priložnost vključitve v program Svit do zdaj zamudili, da se vključijo v tretji presejalni krog, s katerim so začeli januarja letos. Program je brezplačen in prijazen do ljudi, zagotavlja Zakotnikova. Dodatne informacije lahko dobijo v klicnem centru Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) ter na Svitovih kontaktnih točkah v posameznih zdravstvenih domovih.

Na IVZ sicer natančno spremljajo odzivnost na presejalni program do ravni občin in tam, kjer je odzivnost slabša, delujejo ciljano z angažiranjem županov, osebnih zdravnikov in patronažnih sester. Opazili so že, da tem ljudje zaupajo in zato se je lokalno odzivnost tudi precej dvignila. Sicer pa spodbujajo tudi osveščanje na lokalni ravni z raznimi promocijskimi dogodki, v katere se vključujejo tudi ambasadorji Svita.

STA