Talent izkoristil v zrelih letih
Novogoričan Miroslav Šimšić je bil s tremi odličji in dvema državnima rekordoma v tekih in skokih najuspešnejši Slovenec na nedavnih balkanskih atletskih igrah v Grčiji. Šele v zrelih letih je dobil in izkoristil priložnost, da nadarjenost uporabi za doseganje spoštljivih atletskih rezultatov.
ATLETIKA>Konec septembra je Miroslav Šimšić pri dopolnjenih 50 letih na balkanskih veteranskih atletskih igrah v grški Larissi 100 metrov pretekel v času 12.84, v daljino pa je skočil 553 centimetrov. S tem ni le osvojil drugega in (v daljini) prvega mesta, temveč je v obeh disciplinah postavil državna rekorda v kategoriji od 50 do 55 let. Dosežka je oplemenitil še s sodelovanjem v zmagoviti slovenski štafeti 4x100 metrov.
Novogoriški junak atletskih iger, ki si kruh služi kot občinski redar, širši športni javnosti ni znan, saj za sabo nima tovrstne kariere. Sivolasega moža sicer pozna marsikateri mestni privrženec poletnega igranja košarke v trojkah, kjer 20 in več let razlike veteran na igrišču ne občuti. Večina mladih njegovemu hitremu gibanju in visokim skokom le težko sledi.
Na balkanskih veteranskih atletskih igrah so odličja osvojili še nekateri Primorci. Rezultati: moški, 100 m, nad 60 let: 3. Bogdan Kragelj (Šempeter) 14.37 (državni rekord); 200 m: 2. Kragelj 30.32; daljina: 2. Kragelj 407; nad 70 let, krogla: 1. Jože Uršič (Tolmin) disk: 2. Uršič 36,29; ženske, hoja, 5 km, nad 70 let: 1. Mira Puhar (Koper) 39:09.77; krogla: 2. Puhar 508.
Kje je skrivnost njegove vitalnosti? Sam pravi takole: “Hitrost in moč sta mi prirojeni. Žal v mladosti nisem imel možnosti, da bi se sistematično ukvarjal s športom, vendar sem različne spretnosti razvil kot poklicni vojak, kasneje pa sem s tem v okviru možnosti v službi nadaljeval kot carinik in policist. Počasi sem na nekaterih področjih prišel do izkušenj in znanj, ki mi v veteranskih letih pomagajo do rezultatov, kakršne težko dosegajo tudi nekdanji aktivni atleti.”
Nekdanji prvak jugoslovanskih vojaških obmejnih enot v mnogoboju ter pozneje strelski prvak med cariniki in zmagovalec policijskega marša Rudno polje-Triglav se je atletiki nekoliko bolj posvetil v zadnjih letih, ko ima bolj predvidljive službene obveznosti. Že dolgo prej je sam pri sebi vedel, da bi bil v tem športu lahko uspešen: “Hitro sem tekel že kot otrok. Tudi kasneje me je tek spremljal kot priprava na razna tekmovanja. Zadnje čase sem pogosteje zahajal v gozd Panovec in na stadion, ki je blizu mojega doma. Ker so mi tekmovanja izziv, sem se včlanil v AK Gorica in se spoznal s trenerjem Oliverjem Batageljem, ki mi je pomagal pri pravilni izvedbi treningov.”
V toplejših mesecih Miroslav na stadionu trenira trikrat tedensko po dve uri, v hladnejših pa veliko preteče po gozdnih poteh. Ko so dnevi najkrajši, znaten del vzdržljivostnega treninga opravi v zimskem bazenu v zamejskem Štandrežu. To je tudi čas za fitnes. Kljub temu Šimšić ne pozabi omeniti, da zgolj trening še zdaleč ni vse: “Rad bi se zahvalil vsem, ki so mi z nasveti, moralno podporo in denarno pomagali na moji veteranski atletski športni poti. Posebna zahvala gre družini. Brez kakovostnega družinskega okolja ne bi mogel zdravo živeti. Urejena, zdrava prehrana, ustaljen urnik dela, treninga, sprostitve in spanja so ob zdravniškem nadzoru nujni pogoji, da v teh letih ohraniš dobro kondicijo in da z njo tudi dosegaš rezultate. Ob tem pa se moraš razvijati tudi mentalno. Meni so izziv jeziki; učim se jih sam in pogovorno jih tekoče obvladam sedem.“
IGOR MUŠIČ
