Talibani po prevzemu oblasti napovedujejo izboljšanje življenja Afganistancev

KABUL > V novem videu, ki so ga danes, dan po zavzetju Kabula in razglasitvi zmage, objavili talibani, je drugi mož skupine dejal, da je zdaj čas za to, da poskrbijo za Afganistance in izboljšajo njihova življenja.

"Zdaj je čas za preizkušnjo, svojemu narodu bomo služili, zagotovili mir, naredili, kar se da, za izboljšanje njihovih življenj," je obkrožen s skupino drugih borcev dejal Mulah Baradar Akhund, čigar besede povzema BBC.

Skupina 70 držav je pozvala talibane, ki so v nedeljo prevzeli oblast v Afganistanu, naj omogočijo varen odhod vsem tujim državljanom in Afganistancem, ki želijo zapustiti državo. Izjavo, ki so jo objavili v uradu visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU, je podpisala tudi Slovenija.

"Glede na poslabševanje varnostnega položaja podpiramo, si prizadevamo in pozivamo vse strani, da spoštujejo in pospešijo varen in urejen odhod tujih državljanov in Afganistancev, ki želijo zapustiti državo," piše v izjavi, ki so jo v prvi vrsti talibanom namenile ZDA, pridružile pa so se ji članice EU in tudi druge države, od Avstralije do Sierre Leone in Ugande.

"Ti, ki so na položaju moči in oblasti po vsem Afganistanu, imajo odgovornost za zaščito življenj ljudi in lastnine ter za takojšnjo vzpostavitev varnosti in reda," so dodali. "Afganistancem in tujim državljanom, ki želijo zapustiti državo, je treba to omogočiti; ceste, letališča in mejni prehodi morajo ostati odprti, mir mora biti vzdrževan," so pozvali.

"Afganistansko ljudstvo si zasluži živeti v varnosti in dostojanstvu. Mednarodna skupnost je pripravljena pri tem pomagati," še piše v izjavi, ki jo je objavil urad Josepa Borrella.

Že v nedeljo je tiskovni predstavnik talibanov Mohamed Naim v intervjuju za Al Džaziro zagotovil, da talibani nočejo živeti v izolaciji, način in oblika vladanja pa da bosta znana kmalu. Kot je dodal, skupina spoštuje pravice žensk in manjšin ter svobodo izražanja v okviru šeriatskega prava. Želijo si mirnih odnosov z mednarodno skupnostjo, njegove besede povzemajo tuje tiskovne agencije.

Medtem ko poskušajo v mednarodni javnosti pokazati zmeren obraz, iz nekaterih mest po državi prihajajo poročila o ravnanjih, ki zbujajo skrb. V mestu Balh, denimo, naj bi bila zaradi neprimernih oblačil ubita ženska, nek moški pa naj bi moral brez čevljev hoditi, dokler ni omedlel, ker je poslušal neislamsko glasbo, poroča BBC. Iz države prihajajo tudi poročila o tem, da talibani iščejo nekdanje prevajalce in druge, ki so bili povezani z ameriško vojsko.

A medtem ko ostaja še več neznank glede nadaljnjega poteka življenja v Afganistanu, je še vedno živ spomin na vlado talibanov med letoma 1996 in 2001, ko so vzpostavili ultra strogo različico šeriatskega prava.

Ta je med drugim vključevala prepoved dekletom, starejšim od deset let, da bi obiskovala šolo, in ženskam, da bi bile zaposlene. Moški so morali nositi brade, ženske pa burko. Prepovedani so bili tudi televizija, glasba in kino. Ljudje so bili javno kamenjani zaradi prešuštva.

Skupina se je na severu Pakistana pojavila v začetku 90. let preteklega stoletja, po umiku sovjetskih enot iz Afganistana. Sprva naj bi pretežno paštunsko gibanje vzniknilo v verskih šolah, ki so se financirale pretežno z denarjem iz Savdske Arabije in pridigale strogo verzijo sunitskega islama.

V kasnejših letih so talibani hitro razširili svoj vpliv, zavzeli različne pokrajine v Afganistanu in nazadnje leta 1996 tudi Kabul. Do leta 1998 so nadzorovali 90 odstotkov države.

Svet je zares postal pozoren nanje leta 2001, ko so bili po napadih 11. septembra v New Yorku deležni obtožb, da so nudili zatočišče Osami bin Ladnu in njegovi skrajni skupini Al Kaida. To je tudi vodilo v napad koalicije držav pod vodstvom ZDA na Afganistan, kjer je režim talibanov kmalu padel.