Teden boja proti raku ozavešča o bolezni in preventivi
Teden boja proti raku pod okriljem Zveze društev za boj proti raku opozarja na eno od priporočil Evropskega kodeksa proti raku - na nalezljive bolezni, sprožilce bolezni in na pomen cepljenja za tiste vrste raka, ki jih lahko preprečijo s cepivi. Na južnem Primorskem je, v primerjavi z evropskim in slovenskim povprečjem, slika obolevnosti za posamezne vrste raka nekoliko drugačna.
RAK>O rakavih boleznih in aktivnostih Obalnega društva za boj proti raku pripoveduje predsednica in citopatologinja Jadranka Vrh Jermančič. Izpostavlja preventivo in zdrav življenjski slog.
Zdravnica Jadranka Vrh Jermančič ima zaradi dela in v vlogi predsednice Obalnega društva za boj proti raku na voljo natančne podatke o obolevnosti. Meni, da se je večina že soočila z rakom vsaj v krogu sorodnikov ali sodelavcev. “Pogosto gre za hude zgodbe, povezane s trpljenjem in smrtjo. To vzbuja strah. Zato mnogi stežka verjamejo podatkom, da se bolezen spreminja, da jo zdravniki vse bolj prepoznavamo v zgodnejših oblikah, ko je še ozdravljiva, da je zdravljenje vse učinkovitejše, preživetje vse boljše.”
> Koliko novih primerov raka odkrijete v povprečju vsako leto na južnem Primorskem?
“Gre za tako imenovano obalno-kraško zdravstveno regijo, kjer vsako leto registriramo okrog 600 novih rakavih bolnikov. Obolelih je nekoliko več, statistika zajema le podatki, ki jih prijavijo zdravniki.”
> Je točen podatek, da se starostna meja pri obolevnosti znižuje?
“Med obolelimi je manj kot odstotek otrok in mladostnikov, mlajših od 19 let. Tri odstotke je starih od 20 do 34 let, dobrih deset odstotkov od 35 do 49 let, nad 85 odstotkov vseh obolenj pa odkrijemo pri ljudeh po 50. letu starosti.”
> Kako je obolevnost za rakom povezana s starostjo?
“Pri otrocih prevladujejo levkemija in možganski tumorji, pri mladostnikih in mladih odraslih rak na modih in materničnem vratu. Po številu na novo odkritih bolnikov ti vrsti raka nista v porastu. Nasprotno - raka na materničnem vratu pri mlajših ženskah je vse manj. Po letu 2003 smo ga v Sloveniji zmanjšali že za skoraj 40 odstotkov. Pri mladih ženskah pa narašča obolevnost za malignim melanomom. K sreči ga povečini odkrijemo še v omejeni fazi bolezni, ko je dobro ozdravljiv. Opažamo še, da za rakom na dojki obolevajo mlajše ženske. Več možnosti za pojav bolezni je pri mlajših ženskah iz družin, kjer je za njim že obolela ožja sorodnica.“
> Ali je rak tudi dedna bolezen?
“Pri petih do desetih odstotkih lahko potrdimo, da gre za dednost. Gre za obolele iz družin, za katere so raka potrdili pri več sorodnikih v prvem in drugem kolenu. Ti bolniki so ob določitvi diagnoze deset do dvajset let mlajši kot ostali. Pogosteje zbolijo za isto vrsto raka, denimo na eni in nato na drugi dojki, ali pa gre za posebne kombinacije - najprej rak na dojki, nato na jajčnikih. So tudi družine, kjer se pojavljajo tako imenovane dedno pogojene bolezni (denimo polipoza na črevesu, ki v večji meri privede do raka). Za te ljudi je primerno onkološko genetsko svetovanje, kjer ocenijo verjetnost pojava dedne oblike raka in predlagajo preventivne ukrepe.”
>Še nedavno so ženske na tem območju pogosteje obolevale za rakom na materničnem vratu in dojki. Pri moških je bil pogostejši rak na črevesu in koži. Je še tako?
“Ne. V Istri smo po letu 2002 več kot razpolovili število invazivnega raka na materničnem vratu, zdaj je pojavnost celo malce nižja od slovenskega povprečja. Še vedno pa odkrijemo kar veliko tovrstnih predrakavih sprememb. Če upoštevamo vse vrste raka, pa je obolevnost v tej zdravstveni regiji še nekoliko višja od povprečja. Več je primerov kožnega raka in malignega melanoma, kar je tudi posledica ultravijoličnih žarkov. Pri ženskah je več raka na dojki, pri moških na debelem črevesu, glavi in vratu. Nasploh gre razlike med območji pripisati še starostni strukturi, socialno-ekonomskim dejavnikom, navadam, razvadam, tudi naključju.”
> Preventivni nacionalni programi Zora, Dora in Svit se že obrestujejo. Zakaj je pomembno, da se prebivalstvo odzove povabilom k sodelovanju?
“Omenila sem že uspešen upad pojavnosti raka na materničnem vratu, kar gre v pretežni meri pripisati aktivnostim, povezanih s preventivnim presejalnim programom Zora. Več kot 70 odstotkov žensk med 20. in 65. letom starosti ima izbranega ginekologa, ki jim za analizo vsake tri leta odvzame vsaj en bris materničnega vratu. Prav slednji razkrije predrakave spremembe in je podlaga za nujno pravočasno zdravljenje. V sklopu presejalnega programa Svit, ki poteka od aprila leta 2009, skušamo med zdravimi ljudmi v starosti med 50. in 69. letom v vzorčkih blata odkriti tiste, ki bi lahko imeli zgodnje oblike črevesnega raka ali že imajo predrakave polipe. Tudi raka na črevesu in danki je vse več. V Sloveniji vsako leto odkrijemo blizu 1400 novih bolnikov. Žal je pri mnogih že v napredovani fazi bolezni. Zaradi tega raka vsako leto umre kar 700 ljudi. Svit lahko vsako leto reši vsaj 200 življenj.”
> Program Dora je namenjen ženskam in preiskavi dojk ...
“Tako je. Dora zajema mamografsko slikanje dojk zdravih žensk med 50. in 69. letom starosti. Strokovnjaki iščejo nevidne, začetne spremembe. V tej fazi je izid zdravljenja zelo ugoden, zdravljenje je preprosto, ženski prihrani trpljenje in celo smrt. S takšnim presejanjem bi lahko umrljivost zmanjšali za četrtino. Doslej so bile v program zajete ženske iz osrednje Slovenije in Zasavja, k nam program še ni prispel. Vendar pa potekajo individualni programi presejanja. Ženske v zrelih letih naj za napotnico za mamografijo prosijo osebnega zdravnika. Vsakdo bi moral vedeti, da so v zrelih letih koristne endoskopska preiskava črevesa, morda želodca, preventivno slikanje pljuč (kadilci), test krvi, obisk pri ginekologu in urologu ...”
> Rak dolgo ne boli in ne nakazuje, da se razvija. Kako ga torej preprečiti?
“Nismo tako nemočni, v veliki meri pa smo tudi sami odgovorni za svoje zdravje. Glavnina rakavih bolezni je povezanih z nezdravim življenjskim slogom, s kajenjem, nezdravo hrano (premalo sadja in zelenjave), čezmerno telesno težo, čezmernim pitjem alkohola, prepičlo telesno dejavnostjo, kožni rak s čezmernim sončenjem. Po oceni strokovnjakov bi z upoštevanjem teh dejstev lahko preprečili tretjino vseh vrst raka, tretjino pa bi lahko uspešno zdravili, če bi jih odkrili v začetni fazi bolezni.”
> Pojavljajo se ugibanja, ali ni raka mogoče dokazati tudi z analizo krvi?
“To je le deloma res. Nekatere rakave celice izločajo specifične beljakovine in jih potem izločajo v kri, vendar se te snovi tvorijo tudi pri drugih bolezenskih ali fizioloških stanjih (vnetje, nosečnost), zato povišane vrednosti niso vselej povezane z rakom. Ni torej pravila - če so nizke vrednosti, to ne dokazuje, da raka ni, če so visoke, ni nujno, da je. Gre za označevalce raka ali tumorske markerje, najzanesljivejši je označevalec raka na prostati PSA, manj zanesljivi so označevalci za druge vrste raka. Vendar pa na tem področju medicina še ni rekla zadnje besede.”
> Kako praviloma poteka zdravljenje? Kolikšna je možnost, da se bolezen ponovi?
“Pri zdravljenju je pomembno timsko delo po za to predpisanih smernicah. Zdravljenje predrakavih sprememb in tistih, ki jim pravimo lokalizirano ugotovljene, je po navadi kirurško, torej operacija. Sledijo ji obsevanje in kemoterapija, ali dodatna terapija, na primer s hormoni, biološkimi zdravili. Pri napredovalem raku je vrstni red drugačen, saj običajno kirurška odstranitev ni več možna in odredijo preostale oblike. Tudi nekatere sistemske vrste raka (denimo levkemijo), zdravijo s kemoterapijo. Včasih pa je možno le paliativno zdravljenje, ki blaži in lajša bolečine. Naj omenim še odnos do bolezni kot vrsto terapije. Vselej poudarjam, da je treba živeti tako, da bomo nekoč, med težko boleznijo, imeli koga v pomoč in oporo. Človeka, ki nas bo spremljal. Seveda se lahko rak tudi ponovi, vendar znamo tudi to zdraviti. Kakovost preživetja po bolezni se izboljšuje, pričakujemo lahko vse boljše izide zdravljenja.”
> Ozaveščanje na južnem Primorskem je dobro, pomembno vlogo pri tem ima vaše društvo. Kakšne aktivnosti pripravljate?
“Posebna pozornost je namenjena preventivi. Ljudem skušamo dopovedati, kako živeti, da ne bi zboleli. Seznanjamo jih z odkrivanjem zgodnjih znakov rakavih in predrakavih sprememb, kar je pomembno za ugoden izid zdravljenja. Pripravljamo predavanja, ljudi učimo samopregledovanja, delimo jim zdravstveno-vzgojno gradivo, ozaveščamo jih s pomočjo medijev, z osebnimi stiki in v obliki akcij. Posebno skrb posvečamo mladim. Uveljavil se je naš projekt 'Dijak dijaku proti raku', namenjen učenju tehnik samopregledovanja dojk in mod. Rak na dojki je najpogostejši rak pri ženskah, obolevnost narašča. Rak na modih pa je bolezen fantov in mladih moških. Na našem območju zato ugasne vsako leto kakšno mlado življenje, ker oboleli morda ni bil ozaveščen. Zato smo izdali zloženko 'Rak je tudi tak, ki ne mara ga noben junak', namenjeno mladim. Vključujemo se v ozaveščanje o preventivnih programih Zora, Dora in Svit. Sodelovanje z mediji je tvorno in zajame velike množice. Odzovemo se tudi na povabila za predavanja. Tvorno sodelujemo s skupino za samopomoč po operaciji raka na dojki za slovensko Istro, ki jo prav tako vodim. Ozdravljen in rehabilitiran človek po prebolelem raku je najboljši zgled, kako je mogoče premagati to bolezen.”
JASNA ARKO
