Temna senca na odnosih
“Kar se danes dogaja s slovensko manjšino v Italiji ni v skladu z duhom prijateljskega srečanja treh predsednikov lani v Trstu,” je po srečanju s predstavniki slovenske manjšine v ponedeljek v Trstu v pogovoru z novinarji dejal slovenski zunanji minister Samuel Žbogar.
TRST> Misel je ponovil tudi zvečer v veliki dvorani Trgovinske zbornice v Trstu, kjer se je udeležil okrogle mize ob 65-letnici Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ). Slovenska manjšina namreč še zmeraj ni prejela 2,5 milijona evrov italijanskih državnih prispevkov za letošnje leto. “To meče temno senco na dosežke,” je še dejal Žbogar.
Ob 20. obletnici samostojnosti Republike Slovenije je zunanji minister Samuel Žbogar (desno) izročil novinarju, bivšemu senatorju in evropskemu poslancu Dimitriju Volčiču priznanje za delo in pomoč pri promociji in utrjevanju mednarodnega ugleda Slovenije, za pomoč pri njenem vstopanju v EU, pa tudi za delo v korist manjšine, zlasti pri sprejemanju zaščitnega zakona leta 2001.
Položaj je alarmanten
“Organizacije Slovencev v Italiji imajo zaradi pomanjkanja denarja že resne težave z delovanjem, tako da postaja položaj že alarmanten.”
Na srečanju v prostorih slovenskega generalnega konzulata v Trstu so se zato dogovorili za nekatere poteze, s katerimi bi že v naslednjih tednih poskušali rešiti težave. “Veliko lahko pri tem naredi manjšina sama in slovenska senatorka Tamara Blažina,” je dejal Žbogar. “Slovenska država ostaja zaščitnica manjšine, italijanske predstavnike bo opozorila na probleme, s katerimi se soočajo slovenske manjšinske organizacije.”
Na okrogli mizi v prostorih Trgovinske zbornice na Borznem trgu, kjer so slovenski in italijanski gospodarstveniki govorili o vključevanju lokalnega gospodarstva v regijske in globalne tokove, pa je slovenski zunanji minister dejal, da je vloga politike predvsem v odpiranju prostora za sodelovanje. “Gospodarska diplomacija je postala prioriteta naše zunanje politike,” je dejal Žbogar. “Številna podjetja zdaj trkajo na vrata naših veleposlaništev v iskanju pomoči in nasveta.”
Udeleženci okrogle mize so se strinjali, da naj bi politika ustvarjala ugodne razmere za delovanje majhnih in srednjih podjetij na območju treh sosednjih dežel in držav: Slovenije, Furlanije-Julijske krajine in Koroške. “Politika ne sme biti sama sebi namen, ampak mora služiti ljudem in gospodarstvu,” je med drugim dejal predsednik zveze bank na Koroškem Felix Wieser. Za prodor na tuje trge je po njegovem pomembno predvsem poznavanje regionalnih jezikov in kultur.
“Naš lokalni prostor postaja v razmerah globalne družbe marginalen,” je dejal predsednik Finančne družbe KB 1909 Boris Peric. “Kljub naši majhnosti pa lahko postanemo pomembni, če razvijamo softverski sektor - torej poznavanje jezikov, kultur in informacij. Pri nas je pomembna tudi tradicija. Naša posebnost je, da prodajamo različnost.”
Prav v dobrem poznavanju sosednjih jezikov in kultur je skrivnost uspeha Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. “Naš priročnik za delovanje slovenskih podjetij v Italiji je imel velik uspeh, zato smo se odločili, da izdamo zrcalnega, torej priročnik za italijanska podjetja, ki vstopajo na slovenski trg,” je dejal Andrej Šik, direktor SDGZ.
“Sami se zapiramo”
“Evropejci smo le v besedah, v resnici pa se zapiramo za svoje meje,” je dejal predsednik Trgovinske zbornice v Trstu Antonio Paoletti. “Zato moramo ustvariti boljše razmere za gospodarsko sodelovanje.” Z njim se je strinjal Wieser, ki je dejal, da imamo velike možnosti, veliko sinergij, vendar moramo poenotiti in poenostaviti “papirologijo”.
“Če hočemo, da nam bo šlo bolje, moramo delovati bolj etično,” je menil Sergio Stancich, predsednik Zadružne kraške banke, slovenski zunanji minister Žbogar pa je razpravo zaokrožil z ugotovitvijo, da bomo morali našo “regijo obravnavati kot celoto”, saj je “trend v medregionalnem povezovanju”.
ROBERT ŠKRLJ
