Terzi obljubil ureditev finančne stiske manjšine
Četrti koordinacijski odbor ministrov Slovenije in Italije, ki je bil danes na Brdu pri Kranju, je bil po besedah zunanjega ministra Karla Erjavca “zelo uspešen in koristen”. Italija je med drugim obljubila reševanje finančnih težav slovenske manjšine, rimska univerza La Sapienza pa spet dobiva stalnega profesorja slovenščine.
BRDO PRI KRANJU> Karl Erjavec je povedal, da je v pogovoru z italijanskim kolegom Giuliom Terzijem danes izpostavil problem financiranja slovenske manjšine v Italiji oziroma na pomanjkanje sistemskega financiranja. Ob tem je poudaril, da Slovenija denarja za italijansko manjšino pri nas kljub krizi ne bo krčila.
Terzi: Poskrbeli bomo, da bo ta zadeva urejena
Terzi mu je obljubil, da bodo “poskrbeli, da bo ta zadeva urejena” in da kljub krizi “ne bo okrnjeno delo slovenske manjšine. Predvidevam, da se bo ta zadeva ustrezno rešila,” je bil optimističen.
Italijanski minister je na novinarski konferenci po koncu srečanja zatrdil, bo bo vlada v Rimu glede tega naredila vse, kar je v njeni moči. Poudaril je, da se bo pozitiven trend skrbi za slovensko manjšino nadaljeval. Priznal je, da ne more obljubiti, da bodo uspeli že letos zagotoviti ves manjkajoči denar, a zagotovo je to opozorilo za prihodnji proračun.
Katedra za slovenski jezik v La Sapienzi bo
Tako Erjavec kot Terzi sta danes izpostavila še dva pomembna koraka naprej - eden je bil storjen glede profesorja slovenščine na rimski univerzi La Sapienza, saj je Italija zagotovila ponovno odprtje katedre za slovenski jezik naj univerzi in plačevanje stalnega profesorja na njej, tako da so ustvarjeni pogoji za razpis za to delovno mesto.
Italijanski minister se je poleg tega po besedah Erjavca “osebno zavzel za ponovno oživitev” konzulata v Kopru, Terzi pa je potrdil, da so kljub težavam uspeli ta konzulat ohraniti, kar je pomembno sporočilo tako glede dvostranskih odnosov s Slovenijo kot tudi za italijansko manjšino na tem območju.
Na današnjem srečanju so poleg tega med drugim govorili še o vprašanju vračanja umetnin, kulturnih dobrin, arhiva in zemljiške knjige, pri čemer se državi strinjata, da je treba nadaljevati s pogovori in aktivnostmi, tako da bodo vse te dobrine enkrat dostopne slovenski in italijanski strani. Obe strani sta tudi odločeni urediti vprašanje obojestranskega priznavanja diplom.
Odslej se bodo srečevali vsako leto
Zunanja ministra sta med drugim danes še posebej izpostavila možnosti, ki jih odpira nastajajoča jadransko-jonska makroregija, ter se zavzela za krepitev aktivnosti na tem področju. Posebej sta tudi izrazila interes za krepitev sodelovanja na območju Sredozemlja. Glede Zahodnega Balkana pa sta predvsem poudarila, da je v interesu vseh ohraniti dinamiko širitve EU.
Za piko na i in kot dokaz, da so tovrstna srečanja zares koristna, sta ministra še povedala, da je bil danes dosežen dogovor, da bo koordinacijski odbor odslej potekal vsako leto. Doslej temu ni bilo tako, saj so se od leta 2008 pa do danes zvrstila štiri srečanja.
STA