“Težko nas je poenotiti, saj hitro zamerimo drug drugemu”
Števerjanski podjetnik Marjan Terpin je pred kratkim pri goriški Mohorjevi družbi izdal knjigo z naslovom Paler iz Brd, v kateri je opisal zgodovino svoje rodbine, pa tudi svoje dolgoletno kulturno in politično delo med Slovenci na Goriškem.
Avtobiografija je izšla ob avtorjevi sedemdesetletnici. Jubilanta smo v prvi polovici novembra obiskali na sedežu podjetja, ki je v lasti njegove družine in ki je v goriški obrtni coni nedaleč od bivšega mednarodnega mejnega prehoda Štandrež-Vrtojba.
> Rodili ste se v Števerjanu leta 1940. Vojna je oplazila vaše otroštvo, doživljali pa ste tudi povojne delitve med Slovenci na Goriškem. Kdaj ste se sploh začenjali zanimati za politično življenje?
“Oče je bil zaveden Slovenec, ki se je v času fašizma udejstvoval predvsem na kulturnem področju. Med vojno so ga fašisti odpeljali v posebne bataljone, po koncu vojne in njegovem povratku domov pa se je v Števerjanu začelo ponovno razcvetati kulturno, družbeno in politično življenje. Ustanovljeno je bilo levičarsko kulturno društvo Briški grič, ponovno je oživel cerkveni pevski zbor, ne nazanje pa tudi Mladinski krožek. S tem razvojem sem tako rekoč zrastel. Števerjan je še danes živa vas; če se v njej rodiš, si v te dinamike avtomatično vključen.”
> Prve povojne volitve v Števerjanu je zaznamovala zmaga kandidata Kmečko-delavske zveze.
“Leta 1947 je bila v Gorici ustanovljena Slovenska demokratska zveza. Njena pobudnika sta bila Avgust Sfiligoj in Anton Kacin. Moj oče je bil z nekaterimi Števerjanci soudeležen v tem dogajanju. Politične delitve so se namreč začele po vojni, saj so vsi med vojno enotno podpirali partizansko gibanje in OF. Ko se je oče vrnil, je bil navdušen nad Jugoslavijo. Kmalu pa se je zavedel, da onstran meje vlada nedemokratični sistem. Pri SDZ so bili Slovenci, ki so bili proti vključevanju v italijanske politične stranke, kakor je to velel režim v osrednji Sloveniji.
Kmečko-delavska zveza je bila tedaj nekakšen kmečki sindikat. Moj oče je bil trgovec, večina Števerjancev pa je bilo kmetov, točneje kolonov. V prvem času so organizirali veliko izletov, saj je bilo politično delo tedaj še malce nevarno.”
PRIMOŽ STURMAN
Nadaljevanje pogovora z Marjanom Terpinom lahko preberete v prilogi 7. val petkove tiskane izdaje Primorskih novic.