Topolove lučke proti naftnim madežem
Samo lani je svetovne vode onesnažilo 820 tisoč ton razlite nafte, in v to število sploh ni všteta ekološka katastrofa v Mehiki. Tri milijarde evrov se na svetovni ravni letno obrne na področju proizvodnje in porabe različnih absorbentov za čiščenje olj in naftnih derivatov. S topoli pa je danes v svetu zasajenih že sedem milijonov hektarov površin.
To so dejstva, s katerimi operirajo v podjetju Fibra net, ko razmišljajo o tržni niši za svoj povsem inovativen in naraven superabsorbent iz topolovih vlaken.
Vse se je začelo nekega pomladnega dne, ko so bili topoli v polnem razcvetu in se je dr. Marko Likon iz Ankarana odpravljal v službo. Topolova semena so s svojimi puhastimi lučkami prekrila travnato jaso pred hišo in vse ravne površine v okolici. Plavala so po zraku in zdelo se je, kot da so brez teže. Dr. Likon je že sedel v avto, ko ga je nenadoma prešinilo, da bi bilo zanimivo vedeti, kaj jim daje tako mehkobo. Vzel je vzorec, se vrnil v svoj laboratorij, odkril strukturo semena, in v trenutku je zaslutil vse mnogotere možnosti, ki so se odpirale pred njim. “Potem se je zgodba začela razpletati kar sama od sebe,” se spominja dr. Likon, ki se sicer že leta posveča ekološki izrabi odpadnih materialov. Odkritje topolovih semen in njihovih izjemnih absorpcijskih lastnosti pa je bilo dobesedno revolucionarno.
Med patenti dr. Likona je tudi projekt samozadostnega pristanišča. Če bi Koper vse svoje odpadke vozil v pristanišče, kjer bi jih z ustreznimi tehnologijami predelali, bi slednje lahko postalo samozadostno, kar zadeva oskrbo z energijo in pitno vodo, mesto bi dobilo ceneno energijo, lokalna skupnost pa sistem za učinkovito upravljanje z odpadki. Celoten projekt je dr. Likon izdelal z ekipo družbe Toc, kjer so pripravili tudi vse izračune in ustrezne tehnologije. Projektu je bil naklonjen tudi koprski župan Boris Popovič, vendar pod pogojem, pravi dr. Likon, “da ne bo nobenih dodatnih obremenitev za okolje”. So se pa projekta nekoliko ustrašili tudi sami avtorji. “Za tako celovit projekt ne bi bila dovolj podpora lokalne skupnosti, temveč bi za seboj potrebovali vso državo,” pojasni Likon, ki je projekt samozadostnega pristanišča patentiral v ZDA.
Naravne nano strukture
Ko je dr. Likon s sodelavci z Inštituta Jožef Stefan pod atomskim mikroskopom natančneje preučil strukturo topolovega semena, je odkril, da je sestavljeno iz zelo tankih cevčic z nano strukturo. Tak material pa ima prav posebne lastnosti, med drugimi tudi to, da ne vpija vode. Zanjo je namreč značilna površinska napetost, ki preprečuje vdor v nano cevčico topolove lučke. Nasprotno pa nafta in druga olja te napetosti nimajo, zato se v dotiku s topolovimi semeni v trenutku razlijejo po cevasti strukturi semen, navzven pa je videti, kot da bi topolova semena olje kar popivnala.
Za dr. Likona ni bilo dilem. Topolova semena bi lahko bila idealna surovina za proizvodnjo nano celuloze, ki bi jo uporabili ne le za proizvodnjo absorbentov, temveč tudi za izolacijske materiale in filtre, v medicini pa za nosilce prenosa zdravil po telesu. Posebno slednje je sicer še daleč od uresničenja, opozarja dr. Likon, veliko večje so možnosti, ki jih ponuja proizvodnja organskih prevodnih vlaken, električnih kablov in organskih baterij, za kar se že zanimajo tudi nekatere ameriške družbe.
Marko Likon: “Odpadkov ni, so samo stvari, o katerih se ne splača razmišljati.”
Od lučke do superabsorbenta
V letu dni od prve raziskave topolovih semen je dr. Likon razvil končni produkt. Possa (Popplar Seed Super Absorbent) je material z do desetkrat večjo vpojno močjo od doslej znanih absorbentov za čiščenje vodnih površin. Do okolja je prijazen, saj je njegov ogljični odtis negativen, kar pomeni, da topol za življenja posrka več ogljikovega dioksida, kot ga proizvede ob svojem razpadanju. Surovina za topolova vlakna je v celoti obnovljiva, topolova semena namreč vsako leto znova neizbežno dozorijo, doslej pa niso imela nikakršne uporabne vrednosti. Nasprotno, povzročala so le stroške, saj jih je bilo treba vsako pomlad znova odstranjevati z mestnih ulic.
“Ekologija je problem prihodnosti, a tudi poslovna priložnost današnjega dne,” je prepričan dr. Likon, ki se že polno desetletje ukvarja z absorbenti in reciklažnimi tehnologijami. Podobno kot velja za surovino, je tudi sama proizvodnje topolovih vlaken zelo preprosta. Topolova semena je treba posesati, jih prečesati in jih povezati v blazinice ali kačaste svitke.
Družbeniki Fibre net, poleg dr. Likona in ekonomista Andraža Ellerja je tretjinski lastnik družbe in njen direktor pravnik Robert Časar, so z lastnimi sredstvi že kupili stroj za sesanje topolovih semen, v Prekmurju pa odprli proizvodne prostore, v katerih šivajo topolove blazinice in svitke. V prihodnjih petih letih pa se nameravajo povzpeti med vodilna evropska podjetja za razvoj naravnih izolacijskih materialov in superabsorbentov za olja in naftne derivate.
Zaščita morja in okolja
Possa je namenjena v prvi vrsti zaščiti morja (a tudi drugih vodnih površin) v primeru razlitja nafte in njenih derivatov. Zato bi lahko bila zanimiva rešitev tudi za zaščito našega morja, ki je zaradi svoje zaprtosti in obremenjenosti še kako ranljivo. “Za naše morje je nevarno že razlitje iz tanka manjše ladje,” je prepričan Andraž Eller, ki je za nas na hitro napravil tudi približen izračun, koliko bi stala zaščita celotne slovenske obale s posso. “Za 500 tisoč evrov lahko dobimo učinkovito zaščito pred kakršnimkoli oljnim razlitjem na morju,” zagotavlja Eller. Za tiste, ki ne poznajo razmerij na trgu oljnih absorbentov, pa doda, da je possa v primerjavi s klasičnimi vpojnimi sredstvi, izdelanimi, mimogrede, povečini iz poliuretana, cenovno zelo konkurenčna.
Topolova vlakna vpijejo stokrat več tekočine, kot so težka. 1,5 kilograma posse tako vpije 150 litrov nafte. Tako prepojena z nafto pa postane tudi odlično kurivo, ki ga pri Fibra netu nameravajo ustrezno unovčiti. Gorivo ne vsebuje niti kančka vode, temveč samo z nafto prepojeno čisto celulozo. Sicer pa dr. Likon že razmišlja tudi o samočistilnih absorbentih za večkratno uporabo. To bo dosegel tako, da bo cevčice topolovih vlaken napolnil z encimi, ki razgrajajo nafto. “Absorbente bomo zaprli v zabojnike, kjer se bodo aktivirali encimi, po nekaj mesecih pa bomo posso lahko spet uporabili,” napoveduje dr. Likon.
To je tudi ena od prednosti, na katero stavijo pri družbi Fibra net, kjer se zavedajo, da je konkurenca na tem področju zelo velika. Zaradi poceni surovin, tako rekoč ničelne obremenitve okolja in minimalne potrebe po zaposlenih v proizvodnji pa računajo, da bodo kos tudi velikim multinacionalkam.
Vlaganje v razvoj
V raziskave topolovih semen je dr. Likon že zelo zgodaj pritegnil Inštitut Jožefa Stefana in Zavod za gradbeništvo Slovenije, kasneje pa še nekatere ugledne raziskovalne ustanove iz Norveške, Švedske in Finske. Z njimi namerava sestaviti konzorcij, ki se bo prihodnje leto prijavil na sedmi okvirni evropski raziskovalni program in se potegoval za sredstva za nadaljnje raziskave topolovih vlaken. Prepričan je, da je odkritje vpojnih lastnosti topolovih vlaken prava revolucija v proizvodnji absorbentov.
Marko Likon je doktor kemijskih znanosti, nekdanji predavatelj za področje obnovljivih virov energije na Univerzi v Novi Gorici. Je lastnik osmih patentov s področja kemijske tehnologije, ekologije in trajnostnega razvoja, od katerih sta dva patentirana tudi v ZDA. Dvakrat je uspešno kandidiral za evropska sredstva iz sklada za ekološke inovacije (CIP Eco Innovation) ter sklada za konkurenčnost in inovacije. Skupaj je pridobil poltretji milijon evrov. Je član Lizbonskega sveta in zastopnik malih podjetij s področja eko-inovacij pri Evropski komisiji.
Znanstveno študijo o vpojnih lastnosti topolovih vlaken je dr. Likon poslal v recenzijo tudi ugledni mednarodni znanstveni reviji, ki se ukvarja z ekološkimi inovacijami, od koder pričakuje potrditev za svoja odkritja tudi na najvišji znanstveni ravni. Sicer pa se že pripravlja na kongres o reciklaži makromaterialov v Indiji, kjer bo imel uvodni govor. In ko ga vprašamo, čemu gre pripisati to čast, izvemo še za celo vrsto projektov s področja absorbentov, reciklaže in iskanja obnovljivih virov energije, s katerimi se je uveljavil v svetu.
Kljub vpetosti v svetovne znanstvene tokove in raziskave je dr. Likon odločen, da se ne premakne iz Ankarana. Ne glede na to, kam se bo selila proizvodnja topolovih vlaken in katere poslovne poti bo ubrala Fibrfa net, v kateri skrbi za razvoj, bo ta trdno zasidran v Kopru, še zagotavlja dr. Likon.
VIDA GORJUP
POSINKOVIĆ
