Trgovinska menjava med Slovenijo in Švico letno znaša milijardo evrov

BERN, LJUBLJANA> Glavni problem je ta, da mora Švica v skladu z odločitvijo na lanskem referendumu uveljaviti kvote za priseljence iz Evropske unije, je povedal Brglez.

Referendumske odločitve so namreč za parlament in vlado v Švici zavezujoče, spremeniti pa morajo tudi ustavo, kar lahko povzroči probleme pri prostem gibanju oseb, ki je bistvenega pomena za odnos med Švico in EU, ki je njena največja gospodarska partnerica, je dejal Brglez. Pri tem je izpostavil, da je dnevna trgovinska menjava med Švico in EU milijarda evrov, kolikor znaša med Slovenijo in Švico na letni ravni.

Če bo Švica na podlagi referendumske odločitve za državljane članic EU enostransko uvedla omejitve pri gibanju ljudi, ji bo namreč “padel celoten spekter sporazumov, ki omogočajo gospodarsko sodelovanje”, je poudaril. Gre za desetletja stare pogodbe z EU, med katerimi je tudi dogovor, ki omogoča državljanom EU prost dostop na švicarski trg delovne sile.

Po njegovih besedah ima Slovenija problem tudi s tem, da po letu 2017 najverjetneje ne bo več kohezijskega prispevka Švice. Gre pa v švicarskem mehanizmu za denar, ki je bolj fleksibilen, kot so tisti, ki ga dobi Slovenija iz evropskega proračuna, je dodal.

Švicarska vlada v predlogu zakona, ki uvaja kvote za priseljence iz EU, predvideva, da bodo predlagane omejitve priseljevanja v veljavo stopile februarja 2017. Sicer pa se je dogovorila za okvir pogajanj z Brusljem, na katerih naj bi našli rešitev, ki bo omogočila ohranitev obstoječih pogodb.

V pogovoru s švicarskima sogovornikoma - predsednikom narodnega sveta Stephanom Rossinijem in predsednikom sveta kantonov Claudom Hechom - je Brglez izpostavil potrebo po nadaljnjem sodelovanju med državama, ki pa bo odvisno tudi od tega, kako bo Švica rešila omenjeno vprašanje z EU.

“Neodvisno od tega pa so v Sloveniji zaželene švicarske investicije, tudi zato, ker so bolj dolgoročne in prispevajo tudi k ustvarjanju kvalitetnih delovnih mest,” je predsednik DZ po telefonu povedal ter dodal, da se je zavzel tudi za nadaljevanje sodelovanja med parlamentoma.

Dogovor med Švico in EU glede omenjenega vprašanja je po besedah Brgleza pomemben tudi za uresničevanje Alpske regije, katere razvoj je v interesu Slovenije. Ta trenutek pa po njegovih besedah nič ne kaže, da bi bila Bern in Bruselj blizu rešitve.

S švicarskima sogovornikoma je tudi govoril o pristopu k reševanju krize migrantov, že zlasti o tem, kako priti do dolgoročnih rešitev. Pri tem je Švica v drugačni situaciji kot Slovenija, saj ima humanitarno tradicijo in sredstva, a se zaveda, da je za dolgoročno rešitev treba odpraviti vzroke, ne pa zgolj reševati posledic, kot se dogaja sedaj, je povedal.

Slovenska delegacija, v kateri sta tudi predsednica in članica skupine prijateljstva s Švico Margareta Guček Zakošek (SMC) in Violeta Tomić (ZL), je obisk začela v torek s srečanjem s Slovenci, ki živijo v Švici.

V okviru tega prvega slovenskega uradnega obiska na najvišji parlamentarni ravni v Švici se bo Brglez v četrtek srečal še z državnim sekretarjem na zunanjem ministrstvu Yvesom Rossierjem. Govorila bosta o mednarodnih temah, pri čemer so po besedah Brgleza stališča Švice kot nevtralne države, ki ni članica ne EU niti Nato, dragocena. Uradni obisk bo sklenil s srečanjem z županom Gruyeresa Jean-Pierrom Doutazom.

Slovenija in Švica imata reden politični dialog. Leta 2012 je bil na obisku v Švici zunanji minister Karl Erjavec, Slovenijo pa je obiskal tedanji predsednik švicarskega narodnega sveta Hansjörg Walter. Leta 2010 je bil na uradnem obisku v Švici predsednik republike Danilo Türk.