Trst bogatejši za Tržaško knjižno središče
Na trgu Oberdan v središču Trsta so včeraj slovesno odprli vrta Tržaškega knjižnega središča (TKS). Slovesnosti so se med drugim udeležila minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, ministrica za razvoj Alenka Smerkolj, predstavniki tržaških Slovencev in tržaški politiki, med njimi župan Roberto Cosolini.
TRST > Minister Gorazd Žmavc je pred otvoritvijo dejal, da je TKS ponos slovenstva in vseh tržaških Slovencev. “Lahko govorimo o zgodovinskem trenutku,” je dodal. TKS naj bi po njegovih besedah na dolgi rok postal središče vseh Slovencev in Italijanov, “dejansko prihajamo v ta prostor širše, z željo, da odpremo kulturno gospodarski prostor v celoti”.
Po njegovih besedah gre za pilotski projekt, namerava pa urad nadaljevati s projekti slovenskih hiš v slovenskem kulturnem gospodarskem prostoru. TKS je “pot za zamejstvo in nekatera druga središča Slovencev po svetu. Slovenija postaja z današnjim dnem še večja, še boljša in še bolj aktivna”, je še dejal.
Tržaški župan Cosolini je izrazil željo, da bo TKS prostor za širjenje kulture ter razvoja družbe in mladih ljudi.
Odprtja se je udeležilo več sto ljudi
Včerajšnjega slovesnega odprtja TKS ob skorajšnjem dnevu slovenske državnosti se je udeležilo več sto ljudi.
Generalna konzulka v Trstu Ingrid Sergaš je na po popoldanski medijski predstavitvi TKS je opozorila, da TKS pomeni veliko za slovensko narodno skupnost v deželi Furlaniji-Julijski krajini, za Slovenijo in mesto Trst. Izrazila je upanje, da bo TKS dinamično zaživel ter predstavljal slovensko manjšino in Slovenijo v njenih odličnostih.
“Da bo mesto Trst prepoznalo bogastvo, ki ga ponuja TKS,” je dejala. Dodala je, da je posebnost projekta tudi to, da sta obe krovni organizaciji slovenske manjšine v Italiji in obe njeni tržaški založbi enotno pristopili in z veliko zavzetostjo in prepričanjem sodelovali ter bili soustvarjalki tega projekta, tako da gre tudi po besedah generalne konzulke za neke vrste pilotni projekt.
Predsednik podjetja TS360, ki upravlja knjigarno, Marij Maver je dejal, da so pričakovanja in želje velike. V dobrem letu dni, odkar ni več Tržaške knjigarne, so trpeli vsi, ki so se ukvarjali s pisanjem ali tiskanjem knjig. Opozoril je tudi, da je slovenskega življa v središču mesta vse manj, a je treba vztrajati. Izrazil je upanje, da bo TKS zaživel in živel, dokler bodo v Trstu prisotni Slovenci. Pri tem pa po njegovih besedah računajo tudi na Slovence iz Slovenije.
Okno v svet
Mecen TKS, ki je kupil prostore domovanja TKS, podjetnik, tržaški Slovenec Vanja Lokar, je dejal, da se je njegovo družinsko podjetje po zaprtju Tržaške knjigarne odločilo, da bodo pomagali z nakupom prostorov,in v dobrem letu dni je prišlo do odprtja TKS, ki bo “okno v svet”, kjer se ne bo dogajala samo kultura, ampak bo šlo tudi za promocijo slovenskega gospodarstva.
“Najlepše, da bi bilo v TKS vsak dan nekaj. Bistvenega pomena je, da bi sem mladi radi prihajali in se počutili kot doma in tudi sami pripravili kakšne projekte,” je še dejal.
Ideja o ustanovitvi TKS je nastala lani spomladi po stečaju Tržaške knjigarne, ki je odmeval v slovenski javnosti in pri zamejcih.
Pri uresničevanju ideje o TKS so sodelovali urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, obe krovni organizaciji slovenske manjšine v Italiji, Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ) in Svet slovenskih organizacij (SSO), tržaški založbi Založba tržaškega tiska in Mladika, ministrstvo za kulturo in javna agencija za knjigo.
Urad vlade je za TKS namenil več kot 200.000 evrov sredstev urada, 50.000 evrov sredstev pa obe krovni organizaciji.
V okolici trga Oberdan je že sedaj ogromno slovenskih inštitucij, prav tako je v neposredni bližini slovenski Narodni dom. Simbolika Narodnega doma bo prisotna tudi v samih prostorih TKS, saj se bo vzorec fasade Narodnega doma odražal v postavitvi polic v TKS, ki se sicer raztezajo na približno 140 kvadratnih metrih.
Na natečaju za obnovo prostorov je zmagal načrt Tržačanov Aleša Plesničarja in Igorja Spetiča ter njunih ljubljanskih kolegov Nejca Batističa, Edvarda Blažka in Marka Volka. Gre za arhitekte, ki so ustvarili tudi slovenski paviljon na milanskem Expu 2015.
Kulturno dogajanje slovenske narodne skupnosti v Italiji
V TKS se bo odvijala prodaja knjig, s slovenskimi učbeniki bo oskrbovalo slovenske šole v Italiji, hkrati pa bo to kulturni prostor in prostor za promocijo slovenskega gospodarstva. Mladi naj bi v TKS dobili tudi prostor za druženje in preživljanje prostega časa.
Eden od namenov TKS bo odpiranje vrat slovenskemu gospodarstvu, ki bo prek TKS dobilo možnost vstopa na italijanski trg. TKS naj bi tako postal na nek način okno v Trst, okno v Italijo, hkrati pa naj bi promoviral tako Trst kot Slovenijo ter dogodke v Sloveniji.
Po Slovenskem kulturnem in informacijskem centru (Skica) na Dunaju je TKS drugi tovrstni center Slovenije v tujini.
V SKGZ so ocenili, da bo TKS tako za slovensko manjšino v Italiji kot celoten obmejni prostor velika priložnost, da podkrepi svojo prisotnost v središču mesta in da na sodoben in vabljiv način potrjuje in promovira slovenski jezik in kulturo. Hkrati naj bi TKS postal pomemben kamenček v mozaiku nove Evrope, kjer se prepletajo različni jeziki, uveljavlja se večkulturnost in utrjujejo dobrososedski odnosi.
V SSO so ocenili, da bo knjigarna v TKS poleg prodaje slovenskih knjig, ki je že sama po sebi izjemnega pomena za življenje slovenske narodne skupnosti v Italiji, predstavljala pomembno promocijsko točko za slovensko kulturo in slovenski jezik. TKS bo tako obogatil Trst z novo ponudbo, ki bo mestu nudila pogled na kulturno dogajanje slovenske narodne skupnosti v Italiji in na osrednji slovenski kulturni prostor.
STA
