Trump, Putin in Xi o novi svetovni ureditvi
Kitajski predsednik Xi Jinping, ruski predsednik Vladimir Putin in predsednik ZDA Donald Trump se bodo v četrtek v kitajskem Shenzhenu udeležili tristranskega srečanja, ki že sproža primerjave z jaltsko konferenco ob koncu druge svetovne vojne. Čeprav ukrajinska vojna po napovedih ne bo med osrednjimi temami, srečanje odpira pomembna vprašanja o prihodnjih odnosih med velesilami, jedrskem orožju in razmerah na Bližnjem vzhodu.
Umetnik Aleksej Orlov ob portretih Putina, Trumpa in Xija na umetniškem dogodku Big Three 2.0 v Livadijski palači na Krimu.
Foto: ProfimediaSrečanje bo potekalo ob robu vrha foruma za azijsko-pacifiško sodelovanje (Apec) na jugu Kitajske. O njem se je ugibalo že več tednov, v zadnjih dneh pa so ga potrdile vse tri države. Kot zadnji so ga v ponedeljek potrdili v Pekingu, vendar podrobnejšega dnevnega reda niso razkrili. Napovedali so le poglobljene pogovore o ohranjanju svetovnega miru in krepitvi strateške stabilnosti med velesilami.
Ena od pomembnejših tem bo po napovedih ameriške administracije zmanjševanje jedrskega orožja. Donald Trump si želi, da bi se Kitajska pridružila morebitnemu novemu dogovoru o omejevanju jedrskih arzenalov. Peking je doslej vztrajal, da morata najprej svoje zaloge občutno zmanjšati ZDA in Rusija, ki imata daleč največ jedrskih konic, šele nato pa je pripravljen sodelovati v pogovorih o lastni oborožitvi.
Vprašanje postaja vse bolj pereče tudi zaradi hitrega širjenja kitajskega jedrskega arzenala. Februarja se je iztekla veljavnost sporazuma Novi Start, zadnjega veljavnega dogovora, ki je omejeval število strateških jedrskih konic ZDA in Rusije. Nadomestnega sporazuma državi za zdaj nista sklenili.
Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je v ponedeljek ocenil, da bi bila resnična zaveza vseh treh voditeljev k jedrskemu razoroževanju velik dosežek za svet.
Med temami pogovorov naj bi bile tudi vojna v Iranu in širše razmere na Bližnjem vzhodu. Trump je to področje že izpostavil kot eno od vsebinskih težišč srečanja. ZDA in Izrael so konec februarja začeli napade na Iran, spopadi pa so se odtlej razširili po regiji. Motnje v pomorskem prometu so povzročile tudi močno rast cen energentov in drugih dobrin.
Kitajska, ki sodi med najpomembnejše gospodarske partnerice Irana, si medtem že več mesecev prizadeva za umiritev razmer. Peking je v okviru diplomatskih prizadevanj gostil več predstavnikov držav z Bližnjega vzhoda.
Ukrajina v ozadju srečanja
Ukrajinska vojna kljub njenemu širšemu geopolitičnemu pomenu po napovedih ne bo v ospredju pogovorov. Gre za občutljivo vprašanje za vse tri države, zlasti zaradi nasprotujočih si interesov Washingtona, Pekinga in Moskve.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob napovedi srečanja opozoril na podobnosti z jaltsko konferenco leta 1945. Takrat so ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt, britanski premier Winston Churchill in sovjetski voditelj Josip Stalin na Krimu razpravljali o povojni ureditvi Evrope, pri čemer so bile države, o katerih prihodnosti so odločali, večinoma brez pravega vpliva na dogajanje.
Zelenski se boji, da bi lahko srečanje treh voditeljev pomenilo začetek nove delitve interesnih območij med velesilami, tokrat v razmerah 21. stoletja. V Kijevu opozarjajo tudi, da bi pozitiven izid pogovorov za Vladimirja Putina pomenil dodatno spodbudo za nadaljevanje vojne. Ameriški časnik Wall Street Journal je prejšnji mesec poročal, da želi ruski predsednik srečanje izkoristiti za dosego dogovora o Ukrajini, ki bi bil v korist Moskve.
Toda ameriški uradniki ocenjujejo, da Trump verjetno ne bo odprl ukrajinskega vprašanja. Podobno naj bi veljalo za Xi Jinpinga, ki se želi izogniti neposrednemu poseganju v spor med Moskvo in Kijevom.
Trump bo na Kitajsko prispel v sredo pozno zvečer. V četrtek ga poleg tristranskega srečanja čaka še dvostranski pogovor s Xijem. To bo njuno četrto srečanje, odkar se je Trump leta 2025 vrnil v Belo hišo. Ločeno srečanje ameriškega in ruskega predsednika ni predvideno.
Po navedbah ameriških predstavnikov naj bi se Trump in Xi izognila tudi nekaterim občutljivim tehnološkim vprašanjem, med drugim čipom in aferi, povezani z domnevno kitajsko vohunko ter izvršnim direktorjem podjetja Nvidia Jensenom Huangom, ki naj bi zaradi nje nedavno odstopil s položaja.
Trumpa bo na Kitajskem spremljal tudi tehnološki milijarder Elon Musk, eden njegovih najvidnejših političnih zaveznikov, vendar se po navedbah ameriških uradnikov ne bo udeleževal srečanj med državniki.