Trump umaknil ZDA iz Pariškega podnebnega sporazuma, pomilostil napadalce na kongres in razglasil izredne razmere na južni meji

WASHINGTON > Najprej je Donald Trump podpisal izvršni ukaz za odpravo 78 izvršnih ukazov predhodnika Joeja Bidna, med njimi njegovo črtanje Kube s seznama držav podpornic terorizma.

Nato pa poleg umika ZDA iz podnebnega sporazuma, ob čemer je ustavil gradnjo elektrarn na veter na morju, še prepovedal izdajanje novih zveznih regulacij, dokler s svojo vlado ne bo prevzel popolnega nadzora nad njo, začasno prepovedal zaposlovanje v zvezni vladi razen v vojski in na področju nacionalne varnosti ter ukinil delo od doma za zvezne uslužbence.

Trump je okrog 20.000 privržencem v dvorani Bidnovo vlado opisal kot najslabšo v zgodovini in ob navdušenem aplavzu napovedal še številne druge izvršne ukaze, ki jih bo podpisal v Beli hiši, preden se bosta s prvo damo Melanio Trump odpravila na najmanj tri uradne inavguracijske plese.

Ukinil je zaščito transspolnih oseb pred diskriminacijo v zdravstvu in odredil zvezno pomoč državam pri zagotavljanju denarja za usmrtitve.

V dvorani je vsem zveznim agencijam ukazal, naj se spopadejo s krizo rasti življenjskih stroškov, podpisal ukaz za povrnitev svobode govora in prepoved cenzure ter ukaz za končanje oboroževanja vlade proti političnim nasprotnikom.

Razglasil izredne razmere na južni meji

Trump je podpisal še ukaz o umiku ZDA iz Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), o ukinitvi pravice do državljanstva z rojstvom v ZDA, razglasitvi mamilarskih kartelov za tuje teroristične organizacije in o zaščiti žensk pred radikalnimi ideologijami.

Ob vrnitvi v Ovalno pisarno Bele hiše, ki jo je zapustil po prvem mandatu leta 2021, je našel tudi tradicionalno pismo predhodnika, vendar vsebine sporočila Joeja Bidna z novinarji ni delil. Je pa z njimi govoril o številnih temah in med podpisovanjem izvršnih ukazov odgovarjal na vprašanja.

Napovedal je, da bo 1. februarja uvedel 25-odstotne carine na uvoz iz Kanade in Mehike, čeprav imajo ZDA z obema državama sklenjen sporazum o prosti trgovini, ki so ga posodobili na Trumpovo pobudo v njegovem prvem mandatu.

Povedal je tudi, da bodo morale države članice zveze Nato za obrambo nameniti pet odstotkov svojih proračunov. Glede vojne v Ukrajini je dejal, da je predsednik Volodimir Zelenski pripravljen na dogovor za končanje vojne, za ruskega predsednika Vladimirja Putina pa še ne ve. Menil je, da Putin z vojno uničuje Rusijo in bi bilo bolje zanj, da sprejme dogovor.

Časa za prerekanje z novinarji ni bilo, saj je Trump hitro podpisoval ukaze brez spuščanja v pretirane podrobnosti. Največ vprašanj je zadevalo južno mejo in priseljevanje, pri čemer je Trump dejal, da nima nič proti temu, če priseljevanje poteka po zakoniti poti. "Potrebujemo ljudi," je dejal.

Razglasitev izrednih razmer na meji z Mehiko pomeni, da lahko Trump na mejo pošlje vojsko in poveča porabo za njeno varovanje. To je storil že leta 2019 za financiranje gradnje mejnega zidu, vendar so ga doletele tožbe zveznih držav in organizacij.

Podobno se po pričakovanjih tožbe obetajo tudi sedaj, še posebej glede ukinitve pravice do državljanstva z rojstvom. Od leta 1868 namreč 14. amandma k ustavi zagotavlja pravico do državljanstva vsem rojenim na ozemlju ZDA. Trump je potrdil, da so tožbe možne, vendar zagotovil, da ima ukaz podlago.

Pomilostil napadalce na kongres

Pomilostitev več kot 1500 obsojencev za napad na kongres 6. januarja 2021, ki jih je Trump opredelil kot talce Bidnove vlade, je naletela na ostro kritiko nekdanje predsednice predstavniškega doma kongresa Nancy Pelosi. Prepričana je, da gre za sramotno dejanje. "To je nezaslišana žalitev pravosodnega sistema in junakov, ki so ščitili kongres in ustavo," je v izjavi sporočila Pelosi.

Trump je dejal, da pričakuje, da bodo talce začeli izpuščati nemudoma. Med okrog 1500 pomilostitvami je nekaterim le znižal kazen. Med pomiloščenimi je nekdanji vodja skupine Ponosni fantje Enrique Tarrio, ki je bil obsojen na 22 let zapora. Postopek za njegovo izpustitev se je že začel.

Med odmevnimi ukazi je tudi dovoljenje za nadaljevanje delovanja TikToku za 75 dni. Zvezni zakon od ponedeljka naprej prepoveduje delovanje družbenega medija v ZDA, če se ni začel postopek za ločitev od kitajskega lastnika ByteDance. Postopek se ni začel, vendar je Trump prepričan, da se bo to zgodilo v naslednjih tednih in mesecih, pri čemer bo 50-odstotni lastniški delež ameriški.

Ob tem je razložil, da se bodo ameriška tehnološka podjetja tepla za delež v TikToku in namignil na verjetnost skupnega kitajsko-ameriškega lastništva.

Če Kitajska ne privoli v prodajo 50-odstotnega deleža, bo to za Trumpa sovražno dejanje. Pojasnil je še, da je spremenil mnenje o Tiktoku, ker ga je začel uporabljati in ker ga uporabljajo mladi.

Trump je ZDA umaknil iz WHO že v prvem mandatu zaradi sporov okrog ukrepov proti pandemiji covida-19, Biden pa je nato njegovo odločitev preklical.

Ustanovil "ministrstvo" za vladno učinkovitost, ki ga bo vodil Musk

Trump je podpisal ukaz o ustanovitvi "ministrstva" za vladno učinkovitost (Doge), ki ga bo vodil milijarder Elon Musk. Proti temu so že bile vložene tožbe, saj predsednik ministrstva brez kongresa ne more ustanoviti. Šlo naj bi sicer za posvetovalni organ.

Trump je ob tem povedal, da Musk, ki je prevzel pobude glede nekaterih politik nove vlade, ne bo dobil pisarne v Zahodnem krilu Bele hiše.

Odmeva pa tudi njegova ukinitev Bidnovega ukaza glede razvoja umetne inteligence. Biden je podjetjem ukazal, da delijo podatke o varnostnih grožnjah z zveznimi regulatorji in pozval k oblikovanju standardov za uravnotežen in varen razvoj. Trump je zdaj to odpravil.