Trump vložil veto na predlog obrambnega proračuna
Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo vložil veto na 740 milijard dolarjev vreden predlog zakona o proračunski porabi za obrambo ter se odpravil z družino na praznovanje božiča na Florido. Prav tako še ni podpisal drugega stimulacijskega paketa proti koronavirusu, vrednega skoraj 900 milijard dolarjev, ki ga je kongres potrdil v ponedeljek.
WASHINGTON > Kongres bo predsednikov veto odpravil, saj je bil predlog zakona o porabi za obrambo sprejet z zadostno večino v obeh domovih kongresa. Predstavniški dom kongresa bo Trumpov veto odpravil predvidoma v ponedeljek, senat pa v torek.
Predsednik ZDA Donald Trump je v sredo izdal nov sveženj 26 pomilostitev, potem ko je že v torek pomilostil 15 oseb. V sredo je med drugim pomilostil nekdanjega šefa svoje kampanje leta 2016 Paula Manaforta, tesnega zaveznika Rogerja Stona in očeta svojega zeta Jareda Kushnerja. Pomilostitve so izjemno razburile Trumpove kritike, ki opozarjajo, da gre za najhujšo zlorabo predsedniških pooblastil od pomilostitve Richarda Nixona. Republikanci, ki so zahtevali zapor za predsednika Billa Clintona, ki je pomilostil enega od svojih donatorjev, so kot ponavadi glede Trumpovih dejanj tiho. S pomilostitvijo Manaforta in Stona je Trump praktično opravil s celotno preiskavo ruskega vpletanja v volitve leta 2016 posebnega tožilca Roberta Muellerja. Manafortu so dokazali bogatenje v Ukrajini in skrivanje denarja pred davkarijo, Stonu pa laganje pod prisego in ogrožanje priče. Oba sta imela v preiskavi ruske afere eno glavnih vlog. Trump je Stonu, ki je bil pred volitvami leta 2016 zveza med WikiLeaksom in Trumpovo kampanjo, že prej odpravil zaporno kazen, v povezavi z rusko afero pa je že pomilostil tudi nekdanjega svetovalca za nacionalno varnost upokojenega generala Michaela Flynna. Manafort je bil obsojen na sedem let in pol zapora, prestal pa je dve leti, preden so ga maja zaradi pandemije koronavirusa preselili v hišni pripor. Manaforta želi preganjati tožilec z Manhattna Cyrus Vance mlajši.
Trump je grozil z vetom že pred potrditvijo predloga, ko je trdil, da bo obrambni proračun koristil Kitajski, česar ni utemeljil. Pritoževal se je, da v predlogu ni odprave zaščite družbenih medijev pred tožbami, kar nima zveze z vojsko, prav tako je nasprotoval določilu za preimenovanje vseh vojaških baz, ki nosijo imena generalov nekdanje separatistične konfederacije.
V pisni obrazložitvi veta kongresu je v sredo sporočil, da predlog ne spoštuje veteranov in zgodovine, ne postavlja Amerike na prvo mesto in ni v skladu z njegovo zunanjo politiko, še posebej glede vračanja vojakov domov iz tujine. Dodal je, da je predlog darilo Kitajski in sedaj še menda Rusiji.
Trumpova poteza je sprožila ostre kritike pri demokratih in malce manj ostre pri republikancih. Predsednica predstavniškega doma kongresa Nancy Pelosi je dejala, da gre za presunljivo nepremišljeno dejanje, ki ogroža vojake, nacionalno varnost in spodkopava dvostrankarsko voljo kongresa.
Republikanski senator iz Oklahome Jim Inhoffe, ki predseduje odboru za oborožene sile, pa je sporočil, da je predlog ključen za nacionalno varnost in vojake. "Možem in ženam, ki se prostovoljno odločijo za nošenje uniforme, ne bi nikoli smeli zanikati tistega, kar potrebujejo. Nikoli," je sporočil Inhoffe.