Tržaškemu Krasu grozita hitra železnica in megalomanski daljnovod
Če bo italijanska družba Terna res zgradila nov megalomanski daljnovod od Tržiča do Padrič, bodo njegovi 70-metrski stebri višji od stolpa v Pisi in tri- do štirikrat višji od vaških zvonikov v okolici. Krasu in širši regiji pa daljnovod ne bo prinesel razvoja. Služil bo le kovanju dobička pri prekupčevanju z elektriko, to pa je možno le z navezavami preko slovenskega ozemlja.
OPČINE> Tako je sporočilo petkovega večera v Narodnem domu na Opčinah, ki je v organizaciji Agrarne skupnosti in Združenja zasebnih kraških lastnikov izzvenel kot jasen ne daljnovodu in razvpitemu projektu hitre železnice (TAV) od Benetk do Trsta.
Vkopljimo “pošast”, speljimo električne kable pod zemljo, tik ob avtocesti, in ohranimo Kras, so predlagali zbrani. Dr. Boris Udovič je predstavil sodobno, superprevodniško tehnologijo, ki, denimo, od leta 2008 napaja del Manhattna. Namesto orjaških stebrov so pod vodo speljani trije kabli, saj superprevodniki druge generacije prenašajo stokrat večjo gostoto električnega toka kot “klasika”, pa še odporni so proti nihanjem napetosti, ki so leta 2003 povzročili električni mrk v Kaliforniji.
Dve navezavi s Slovenijo?
Tudi izgube so znatno manjše od tistih, ki jih ima sedanja evropska tehnologija, pravi dr. Udovič: “Toda kaj, ko v Evropi vse plačamo potrošniki /.../ Evropa gradi enako kot pred 50 ali 80 leti, saj so to za investitorje varne naložbe, nam pa jemljejo kakovost življenja.”
Novi daljnovod bi poteptal vse prostorske akte in načela o varovanju Krasa, je dejal urbanist prof. Roberto Pirzio-Biroli. “Ne vdajte se,” je svetoval zbranim, saj je kraška krajina dediščina ljudi in za mnoge vir dohodka ter preživetja. Če bo uničena, bo Kras doživel tudi ekonomski kolaps.
Raziskave namreč dokazujejo, da je v 200-metrskem pasu ob daljnovodih pri otrocih 70 odstotkov več levkemije. Toda italijanska družba Terna, ki ima državno koncesijo za trgovanje z električno energijo, je gigant. Zanima jo le dobiček, je bilo slišati na Opčinah, skupaj z informacijo, da se obetata dve navezavi na slovensko elektro distribucijsko omrežje - prva severno od Sredipolja (Redipuglie) in druga na Krasu.
“Pošast” ne bo koristila Krasu
Iz ocene vplivov na okolje je mogoče razbrati, da naj bi daljnovod prinašal “koristi” tudi Sloveniji, je opozoril nekdanji predsednik Agrarne skupnosti Marco Leghissa: “Očitno pa je, da koristi do tega ne bo imel teritorij, po katerem bo daljnovod šel.”
“Naše položnice bodo še vedno visoke, njihovi zaslužki pa astronomski,” je prepričan dr. Aldevis Tibaldi iz Sveta za življenje ruralne Furlanije, ki se že nekaj let bori s Terno, tudi zdaj, ko daljnovod čaka na zeleno luč okoljskega in drugih ministrstev.
Rešitev za Trst - 40 let prepozno?
Kratico TAV, ki v italijanščini pomeni “hitra železnica” (treno ad alta velocita), je prekrstil kar v “zelo požrešno goljufijo” (truffa ad alta velocita): “To je norost, to je neskončna farsa.”
140 kilometrov proge od Benetk do Trsta naj bi namreč stalo sedem milijard evrov. Pri gradnji 24 kilometrov predorov naj bi izkopali 8,9 milijona kubičnih metrov materiala.
Ker se njegov volumen ob izkopu podvoji, to pomeni 18 milijonov kubičnih metrov materiala, ki bi ga bilo treba odpeljati s treh ali štirih točk ob trasi. To pomeni 1,8 milijona dodatnih voženj tovornjakov v Trstu, ki je že zdaj prometno zelo obremenjen. “Dela bodo končana čez 35 do 40 let. To torej ni projekt, ki bi reševal tržaško pristanišče in prinašal razvoj,” je prepričan dr. Tibaldi.
Nizka hitrost in velika goljufija?
Slišati je bilo celo, da se v ozadju tega dejansko skriva povezovanje beneškega pristanišča preko pontebske železnice s pristanišči ob Baltiku. Hitra proga do Trsta pa naj bi bila le dodatek temu in namenjena predvsem prelivanju velikih vsot denarja v razne študije in projekte, tudi iz evropskih virov.
Da je hitra železnica farsa, po Tibaldijevem mnenju priča tudi dejstvo, da bi vlaki na tej progi dejansko vozili le 180 kilometrov na uro, medtem ko hitri vlaki drvijo s 300 kilometri na uro: “Od Miramara do Mester je toliko postaj, da bi moral vlak začeti zavirati takoj, ko bi dosegel 80 odstotkov svoje hitrosti. Torej bi Kras žrtvovali za nekaj, kar sploh ni hitra železnica.”
Predvsem pa se sprašuje, kaj bi sploh prevažali. Potnikov je premalo, zato potniške vlake že sedaj ukinjajo. Tržaško pristanišče ni strateškega pomena za Italijo in takih naložb ne potrebuje.
Bi pa gradnja uničila Tržaški Kras in vnesla neslutene spremembe v tokove podtalnice. Celo zadnja različica, ki predvideva celotno gradnjo pod morskim dnom, bi ogrozila okolje. Zato dr. Tibaldi meni, da je smiselna le posodobitev obstoječega omrežja.
TINA ČIČ
