Tržaški mestni svetniki: “Upamo, da je plinski terminal pokopan”

TRST> Resda bodo zadnji besedi rekli v vrhu dežele Furlanije-Julijske krajine in na okoljskem ministrstvu v Rimu, kjer so plinskemu terminalu že lani podelili okoljsko soglasje, a tako odločnega tržaškega “ne” verjetno ne bodo mogli ignorirati. Proti so namreč glasovali tako svetniki levosredinske večine kot tudi desnosredinske opozicije, in to domala soglasno: 37 glasov proti, niti eden za in dva vzdržana.

Jasen političen znak

“Naše mnenje sicer ni zavezujoče, je pa s političnega vidika gotovo pomembno,” ocenjuje predsednik tržaškega občinskega sveta Iztok Furlanič. To je sicer že tretja tržaška zavrnitev projekta od leta 2006. “Če bo treba odločati še četrtič, bomo pač še četrtič. A vendarle upam, da je katerikoli plinski terminal, tako kopenski kot morski, v Trstu zdaj dokončno pokopan,” poudarja Furlanič.

Projektu že od vsega začetka nasprotujejo prebivalci na obeh straneh meje, okoljevarstveniki, Mestna občina Koper, stališče proti pa je sprejela tudi država Slovenija.

Španci v šestih letih niso prepričali

Španski družbi Gas Natural v vseh teh letih tudi s popravljanjem dokumentacije ni uspelo prav v ničemer izpodbiti resnih okoljskih, varnostnih in tudi ekonomskih bojazni. “Gas Natural dokumentacije sploh ni pripravljal na osnovi razmer v Jadranu, kjer gre za zaprt zaliv in so nevarnosti za okolje veliko večje,” pravi Furlanič. Že od vsega začetka najbolj skrbi uporaba morske vode iz zaliva za segrevanje plina in spuščanje te vode znova v morje. Poleg tega bi ta projekt preprečil razvoj drugih dejavnosti v tržaškem pristanišču in ga ohromil vsakokrat, ko bi priplul tanker z zemeljskim plinom. “V radiju dva kilometra je namreč treba takrat ustaviti plovbo,” pravi Furlanič. Tistih, ki bi pri okoljskih vprašanjih utegnili zamižati na eno oko, pa projekt tudi ekonomsko ne prepriča: Gas Natural nenazadnje občini Trst v šestih letih ni ponudil kakšnih velikih ekonomskih koristi v zameno za terminal.

KATJA GLEŠČIČ