Tuaregi na severu Malija razglasili neodvisnost

BAMAKO> Kot je v izjavi poudarilo gibanje, so v odgovoru na zahteve mednarodne skupnosti končali vojaške operacije. Zagotovili so, da bodo spoštovali meje sosednjih držav. MNLA je obenem danes ob razglasitvi neodvisnosti malijsko vlado še obtožil, da je skušala Tuarege iztrebiti, tudi s stradanjem med sušami, in da imajo do samostojnosti pravico na podlagi listin ZN.

Francija in EU za ozemeljsko celovitost Malija

V svetu se na najnovejše dogajanje v tej afriški državi že vrstijo odzivi. Afriška unija in Francija sta zavrnili neodvisnost, ki so jo razglasili Tuaregi. Pariz je ob tem izpostavil pomen ozemeljske celovitosti države.

Podobnega mnenja so v Bruslju. Kot je poudarila tiskovna predstavnica visoke zunanje predstavnica EU Catherine Ashton, Maja Kocijančič, je Evropska unija dala tekom krize jasno vedeti, da spoštuje ozemeljsko celovitost Malija. Vsakršno rešitev sedanje krize pa je po njenih besedah treba najti v obstoječem ustavnem okviru, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Za neodvisnot se borijo od leta 1958

Zaradi nastalih razmer se je Velika Britanija medtem odločila za začasno zaprtje svojega veleposlaništva v Maliju. Po besedah tiskovnega predstavnika veleposlaništva bodo konzularno pomoč odslej zagotavljali iz sosednjega Senegala.

Tuaregi si za neodvisnost v odročni puščavski regiji Azavad v Maliju prizadevajo že vsaj od leta 1958, ko so predsednika Francije, takratnih kolonialnih oblasti, pozvali k oblikovanju samostojne tuareške države. Namesto tega je sever, kjer živijo bolj svetlopolti Tuaregi, postal del iste države kot jug, kjer so temnopolte etnične skupine nadzirale prestolnico in državne finance, poroča ameriška tiskovna agencija AP.

Zasedli so največja mesta na severu države

Tuaregi so sredi januarja začeli nov upor na severu države. Prav ta upor naj bi botroval državnemu udaru, ki ga je 22. marca izvedla malijska vojska. Hunta je namreč po izvedbi udara, v katerem je strmoglavila predsednika Amadouja Toureja, sporočila, da se je za to odločila, ker Tourejev režim ni bil sposoben rešiti krize na severu države.

Kljub udaru v Bamaku so Tuaregi nadaljevali vojaške operacije na severu države in minuli teden ob pomoči islamskih skupin zasedli največja mesta treh severnih provinc, Kidal, Gao in Timbuktu. Sedaj tako nadzirajo regijo Azavad, veliko kot Francija in Belgija skupaj.

Se obetajo spopadi med skupinami?

MNLA se je borila skupaj z manjšo, a radikalno islamsko skupino Ansar Dine (Branilci vere), ki jo vodi Tuareg Ijad Ag Gali, in delom teroristične skupine Al Kaida v islamskem Magrebu. Ti sta medtem iz Timbuktuja že pregnali MNLA in tam razglasili šeriatsko pravo, okrepili pa sta tudi položaje v več delih severa.

Tiskovni predstavnik gibanja MNLA Mosa Ag Ataher je danes glede islamistov dejal, da se MNLA zaveda, da jo čaka “težka naloga popolne sekularizacije provinc Kidal, Gao in Timbuktu”. S tem je dal vedeti, da bi se to posvetno gibanje znalo spopasti z omenjenima islamskima skupinama.

Mednarodna skupnost in sosede Malija so zaskrbljene zaradi razmer v tej zahodnoafriški državi, ki je sedaj razdeljena na sever pod nadzorom upornikov in islamistov ter jug pod nadzorom vojaške hunte.

Zahodnjaki že razmišljajo o vojni

Mednarodne nevladne in humanitarne organizacije pa opozarjajo, da je Mali na robu humanitarne katastrofe. Mednarodni odbor Rdečega križa je opozoril na nujnost pomoči več kot 200.000 ljudem, ki so zaradi spopadov na severu bili prisiljeni zapustiti svoje domove.

Poveljniki oboroženih sil članic Ecowas so na pogovorih za zaprtimi vrati v četrtek v Abidjanu pripravili mandat sil skupnosti, ki bi lahko vojaško posredovale v Maliju. Direktor francoskega think-tanka CF2R Eric Denece pa je za AFP menil, da je za dogajanje v Maliju odgovoren tudi Zahod in bi zato, podobno kot v Libiji moral posredovati.

STA