Tudi kupec lahko podpira slovenskega kmeta
Lokalna trajnostna oskrba je v Sloveniji vse bolj v ospredju. Vsako leto bomo tretji petek v novembru praznovali dan slovenske hrane. Letos bo ta dan v znamenju tradicionalnega slovenskega zajtrka, ki ga bodo deležni po šolah in vrtcih po vsej Sloveniji.
LJUBLJANA> Kako varno in kakovostno hrano bomo uživali mi in naslednji rodovi, bo odvisno predvsem od podpore, ki jo bodo prejeli slovenski pridelovalci in predelovalci hrane - gre za podporo organov, pa tudi potrošnikov.
Glavni namen razglasitve dneva slovenske hrane, ki ga letos obeležujemo v petek, je podpora slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje zavedanja in pomena domače samooskrbe, ohranjanje čistega, zdravega okolja, ohranjanje podeželja, seznanjanje mladih s postopki pridelave in predelave hrane in spodbujanje zanimanja za dejavnosti na kmetijskem področju.
Ena izmed raziskav kaže, da preko 30 odstotkov otrok, starih od 11 do 15 let, med tednom nikoli ne zajtrkuje, 60 odstotkov mladostnikov ne je redno sadja, 75 odstotkov mladostnikov ne je zelenjave, 37 odstotkov jih vsak dan redno uživa sladkane pijače, 80 odstotkov pa ne sledi priporočilom o redni telesni dejavnosti. Matej Gregorič z Inštituta za varovanje zdravja poudarja, da ni presenetljivo, če se nam je v zadnjih 20 letih delež debelih podvojil. Tudi odrasli pogosto izpuščajo zajtrk, kar 22 odstotkov jih ne zajtrkuje.
Jedi domačega izvora
Na ta dan bo potekal tudi tradicionalni slovenski zajtrk, s katerim želijo še posebej opozoriti na pomen hrane iz bližine ter zdrav način prehranjevanja med najmlajšo populacijo, vzgojitelji, starši in drugimi. V projektu sodelujejo skoraj vsi vrtci in osnovne šole, letos na nekoliko drugačen način, saj je zaradi pozebe, toče in predvsem suše, močno zmanjšan pridelek medu, sadja, krme in žit, zato podjetja in kmetije ne bodo mogla zagotoviti živil z donacijo.
Šole in vrtci bodo na ta dan v okviru denarja, ki jih imajo na voljo za šolsko prehrano, kupili živila iz lokalnega okolja. Otroci bodo ta dan (vsaj za zajtrk) uživali živila, kot so kruh, mleko, maslo, med in jabolka - vse domačega izvora. Vzgojitelji in učitelji bodo otrokom prenašali vsebine s področja kmetijstva, okolja, zdravega prehranjevanja in gibanja, čebelarstva, pomena lokalne pridelave in predelave ali tudi namenili dan tej temi.
Trošiti manj, a bolj kakovostno
Uživanje sezonske hrane iz lokalnega okolja je priporočeno tudi iz zdravstvenega vidika, saj je takšna hrana običajno bolj dozorela in ima višjo hranilno vrednost. Z daljšanjem verige od pridelovalca do potrošnika se drastično zmanjša vsebnost vitaminov, ki so za naše telo zelo pomembni.
Hrana, ki je podvržena dolgemu transportu in skladiščenju, je lahko zaradi nujnih agrotehničnih ukrepov pri njeni proizvodnji manj kakovostna. Pri živilih domačega izvora pa zaradi bližine pridelave ni potrebno uporabljati konzervansov. Zato se lahko ta prej pokvarijo, a imajo bolj bogat okus.
Gregorič opozarja, da prav sadje in zelenjava z dolgotrajnim skladiščenjem in dolgim transportom izgubljata hranilne vrednosti. “Vitamin C se v šestih dneh transporta in skladiščenja v živilih izniči,” je opozoril in dodal, da bi bilo bolje, če bi trošili manj, vendar bolj kakovostno in iz domačega okolja.
Slovenija z domačo pridelavo ne pokriva svojih potreb po kmetijsko-živilskih proizvodih, zato je zagotavljanje prehranske varnosti pomembno strateško in politično vprašanje. Eden izmed strateških ciljev razvoja slovenskega kmetijstva in proizvodnje hrane je zagotavljanje prehranske varnosti s stabilno pridelavo varne, kakovostne in potrošniku dostopne hrane.
STA