Tudi laži, zavajanja, ustrahovanja ...
Zagovorniki in nasprotniki zakonov, o katerih bomo odločali na nedeljskih referendumih, si izmenjujejo očitke o zavajanju volilcev in o lažnivem oglaševanju v okviru kampanje. Obojega skoraj ni moč preprečiti.
LJUBLJANA> Direktor Urada za komuniciranje Darijan Košir je navedel primer iz časa referendumske kampanje pred referendumom o zakonu o malem delu. Pojavil se je oglas, v katerem so nasprotniki zakona trdili, da bodo v primeru sprejema zakona zaposleni ostali brez malice. Kot pravi, je bila to “eklatantna laž”, pa vendar objave oglasa niso mogli preprečiti, ker zakonodaja takih omejitev ne predvideva. Medtem pa v nekaterih državah take načine poznajo, pravi Košir in dodaja, da bi bilo smiselno o njih razmisliti tudi pri nas. V uradu so se med pripravami na tokratno referendumsko kampanjo o tem pozanimali tako na državnem pravobranilstvu, kot na državni volilni komisiji in oglaševalski zbornici. Na častnem razsodišču oglaševalske zbornice pa so jim pojasnili, da oglasov, ki se ukvarjajo s politično propagando, ne obravnavajo. Odzvali pa bi se, če bi v svojih oglasih lagala vlada.
Podpredsednik SDS Zvonko Černač je včeraj v svoji izjavi proti noveli zakona o arhivih morda odprl tudi vprašanje, do kolikšne mere je moč ljudi strašiti. Državljane namreč svari: “Proti noveli zakona o arhivih je treba biti, ker danes oblast zapira arhive, jutri pa bo zapirala drugače misleče. Vmesna faza pa bo prepoved svobode govora.” Kot je dodal, se z “zapiranjem starih udbovskih arhivov ne da zapreti resnice”.
Sicer pa je eno politična debata ali soočenje, v katerem se lahko na morebitne laži neposredno odgovori in se jih zavrne, drugo pa so oglasi z neresnično vsebino, pravi direktor urada. Kot je dodal, v času kampanje pred referendumom o pokojninski reformi lažnivih oglasov ni zaznal.
V tokratni kampanji najbolj odmevajo svarila vlade o tem, koliko bi državo stala zavrnitev pokojninske reforme, ki jih nasprotniki označujejo kot zavajanje državljanov.
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič meni, da pobuda za ukrepanje v primeru lažnivega oglaševanja pomeni poskus politike zmanjšati možnosti dialoga, izražanja kritičnih pripomb in opozoril. Predsednik KSS Pergam Dušan Rebolj pa pravi, da bi takšno možnost podprl, “ker potem ne bi bilo vladne kampanje” . STA, NR