Tudi na Primorskem so klopi lahko kužni
Pred dnevi je bilo na ljubljanski infekcijski kliniki hospitaliziranih pet bolnikov z dokazanim klopnim meningoencefalitisom (vnetjem možganskih ovojnic). Pri nekaterih, nedavno obolelih za to vrsto meningitisa, še čakajo na potrditev okužbe z virusom klopnega meningoencefalitisa. Vsak dan pregledajo tudi od pet do 15 bolnikov, okuženih z Lymsko boreliozo. Gre za bolezni, ki so jih ljudje staknili po ugrizu klopa v Sloveniji ali med letovanjem v tujini.
KLOPI IN BOLEZNI> Po podatkih inštituta za varovanje zdravja (IVZ) in primorskih regijskih zavodov za zdravstveno varstvo (ZZV) so klopi v Sloveniji lahko okuženi z virusom klopnega meningoencefalitisa in z Lymsko boreliozo. Na Primorskem je slika malce drugačna - povsod so klopi lahko okuženi z Lymsko boreliozo, v treh obalnih občinah pa še niso okuženi tudi z virusom meniongoencefalitisa.
Po besedah Borisa Kopiloviča, epidemiologa v koprskem ZZV, lahko klopa staknemo domala povsod, tudi na travnati plaži, na travnikih, v parkih in gozdovih. “Zdravniki svetujemo previdnost, vsakdo bi se moral po obisku v naravi temeljito pregledati po celem telesu - po vratu, za ušesi, na lasišču, hrbtu, okrog pasu, po rokah in nogah. Treba je sleči in oprati vso obleko in se temeljito stuširati. Ko opaziš klopa, ga moraš previdno nemudoma odstraniti iz kože in paziti, da ga ne odtrgaš,” našteva. “Ko se človek poda v naravo, naj se namaže z repelenti, telo pa zaščiti s svetlimi oblačili - z dolgimi rokavi in hlačnicami, zataknjenimi v višjo obutev.”
Klopni meningoencefalitis
Klopni meningoencefalitis je virusna bolezen možganske ovojnice in centralnega živčnega sistema. Na mestu vboda klopa praviloma ni opaznih sprememb na koži. Bolezen običajno poteka v dveh fazah. Prva nastopi kakih sedem dni po ugrizu klopa. Poteka podobno kot pri gripi (slabo počutje, bolečine v mišicah in sklepih, glavobol). Nekaj dni do tri tedne zatem sledi druga faza bolezni z visoko temperaturo, močnim glavobolom, nastopi lahko celo nezavest.
V letu 2009 je bilo prijavljenih 6304 primerov Lymske borelioze in 306 primerov klopnega meningoencefalitisa, ki je terjal eno človeško življenje. Na območju južne Primorske so lani zabeležili štiri primere okužb s klopnim meningoencefalitisom z območja postojnske občine in eno okužbo z območja ilirskobistriške. Maja letos so že zabeležili okužbo s tem virusom v postojnski občini. Glede na statistične podatke zabeležijo vsako leto na tem območju še v povprečju desetkrat toliko okužb z Lymsko boreliozo.
Bolezen lahko pusti trajne posledice, kot so glavobol, zmanjšana delovna sposobnost, zmanjšana sposobnost koncentracije, pareze (otrplost in zategnjenost mišic), pa tudi trajno ohromelost. Klopni meningoencefalitis je v redkejpših pšrimerih tudi smrtonosna bolezen (umre v povprečju do dva odstotka odraslih bolnikov). Zoper to okužbo se lahko cepimo. Cepljenje je obvezno za vse, ki se že zaradi narave dela veliko zadržujejo v naravi. Lahko se cepi vsakdo, ki to želi, vendar m,ora cepljenje plačati iz lastnega žepa. Potrebni so trije odmerki cepiva.
Lymska borelioza
Klopi prenašajo tudi Lymako boreliozo. Za razliko od klopnega meningoencefalitisa zoper boreliozo ni cepiva. Bolezen zdravijo z antibiotiki.
Z boreliolozo so lahko okuženi klopi po vsej državi. Bolezen običajno poteka v treh fazah. Začne se z značilnimi spremembami na koži, ko se na mestu vboda klopa po treh do 32 dneh pojavi neboleča rdečina, ki se počasi širi. Rdečina v sredini zbledi. Običajno gre za eno spremembo na koži, lahko pa se pojavijo tudi rdeče lise na več mestih. Rdečina lahko izgine tudi brez zdravljenja, vendar tedaj okužba prodira v organizem. V drugem in tretjem obdobju bolezni (več mesecev ali celo let po okužbi) nastopi prizadetost organov ali organskih sistemov - kože, živčevja, sklepov, mišic, tudi oči in srca.
V Evropi je več naravnih žarišč klopnega meningoencefalitisa. Okuženo območje se razprostira od Skandinavije čez Poljsko, Nemčijo, Češko, Slovaško, Avstrijo, Madžarsko, Slovenijo in Hrvaško. V Sloveniji so okuženi klopi predvsem v gozdovih Gorenjske in Štajerske, nekoliko manj na Notranjskem, Kočevskem in novomeškem območju, zadnja leta pa tudi že na območjih, ki v preteklosti niso veljala za posebno okužena. Med takšnimi so tudi območja postonjske, ilirskobistriške, sežanske občine in Goriška. Z Lymsko boreliozo so klopi lahko okuženi po vsej državi - tudi na Primorskem.
Bolezen ugotovijo na podlagi tipičnih kožnih sprememb in s pregledom krvi. “Pomembno jo je ugotoviti v začetni fazi,” poudarja Kopilovič. “Mesto, kjer je bil prisesan klop, opazujemo še vsaj deset dni po odstranitvi. Če opazimo rdečino, ki se širi in postaja v sredini svetla v obliki kolobarja, je treba takoj k zdravniku, da predpiše ustrezno zdravljenje z antibiotikom, ki praviloma prepreči nadaljnji razvoj bolezni,” izpostavlja epidemiolog.
Kako odstraniti klopa?
Klopa, ki je pritrjen na kožo, previdno odstranite s pomočjo pincete, s katero klopa primite čim bliže koži. Nato ga odločno potegnite iz kože, kožo pa umijte z milom in toplo vodo. Klopa ne zmečkajte (tedaj se prav tako lahko okužite), temveč ga odvrzite v koš za gospodinjske odpadke.
Za odstranjevanje klopov ne uporabljajte mazil, krem, lakov za nohte, petroleja ali kar koli drugega. Čim hitreje klopa opazite in pravilno odstranite, manjša je možnost okužbe. Če klopa odtrgate ali zadušite, je možnost okužbe znatno večja, saj tedaj v podkožje izbrizga okuženo slino in možnost za okužbo je toliko večja. Če niste vešči odstranjevanja klopa, naj ga čim prej odstrani zdravnik.
JASNA ARKO
