Tudi na spletu je rana ura zlata ura
Darka Bradassija bralci Sobote poznajo kot avtorja priljubljenih člankov o vremenu. Vendar se je tržaški publicist in meteorolog pred približno tremi leti po obdobju službovanja v deželni meteorološki opazovalnici znašel na profesionalnem razpotju. Ustanovil je spletni časopis Slomedia, ki je postal eden najbolj obiskanih medijev na obeh straneh slovensko-italijanske meje.
Darko Bradassi je na začetku svoje profesionalne poti sodeloval z več mediji, zato mu novinarstvo ni tuje. Publicistično izkaznico ima od daljnega leta 1988. Tudi tehnologijo je moral kot meteorolog dobro poznati. Med drugim je bil na agenciji odgovoren za informiranje slovenskega prebivalstva in je veliko delal prek spleta.
Občutek, da bi se spletni časopis med Slovenci na obeh straneh meje dobro prijel, se je izkazal za pravilnega. Kljub temu si Bradassi sprva ni upal niti pomisliti, da bi medij ustanovil sam. Svojo idejo je predstavil več institucijam. Še najdlje so s pogovori prišli na Primorskem dnevniku, kjer pa so tik pred zdajci od projekta odstopili.
“Ker je bil spletni časopis že zasnovan, nisem želel, da bi mi kdo speljal idejo,” naš sogovornik opisuje trenutek odločitve, da stopi na samostojno podjetniško pot. Spletni dnevnik Slomedia je kljub skromnemu začetnemu vložku hitro zaživel. Že po nekaj mesecih je imel veliko zadovoljnih bralcev. Vendar se je moral urednik hitro prilagajati povratnim informacijam in spoznati zakonitosti spletnega medija, o katerem je imel na začetku napačne predstave.
“Na spletu je odziv takojšen. Razpon med najbolj in najmanj branimi članki je ogromen,” opaža Bradassi.
Politika le za ožji krog
Najbolj ga je presenetilo, da novice o dogajanju v ustanovah slovenske narodne skupnosti v Italiji zanimajo le ožji krog bralcev. “Kaj je rekel predsednik ene ali druge krovne organizacije, ljudi zanima le v manjši meri. Prav tako, če sodimo po odzivu, jih ne zanimajo kaj dosti težave s financiranjem v manjšini,” opaža Bradassi.
Prednost spletnega časopisa je, da lahko urednik tako rekoč v živo spremlja branost vsakega članka, kar pri tiskanih medijih ni mogoče. “Zelo verjetno je, da podobnih novic tudi v tiskanih medijih večina ljudi ne bere,” sklepa urednik Slomedie, ki je skupaj s sodelavci začel iskati nove vsebine, s katerimi bi zadovoljili bralce. “Ljudem moraš ponuditi zgodbo, v tem je bistvo. Gola novica, ki so jo že prej večkrat slišali po radiu ali televiziji, ni zanimiva. Politika ljudi dolgočasi. Bolj jim je všeč kultura. Pred kratkim smo uvedli rubriko o zdravju, ki je med najbolj branimi. Tudi članki o vremenu so zelo priljubljeni. Ko sta se na Japonskem zgodila potres in jedrska katastrofa, smo se o tem pogovarjali z našimi strokovnjaki in se spraševali, če se kaj takega lahko zgodi tudi pri nas. To ljudi zanima.”
Rekorderka je novica o radarju
Bradassi ugotavlja, da si ljudje želijo izvirnih člankov, ki jih razvedrijo, jim kaj novega povedo in so življenjski. Vsebino spletnega časopisa so zato prilagodili željam bralcev, in na odziv ni bilo treba dolgo čakati.
Slomedia ima po dveh letih in pol izhajanja med 5000 in 8000 obiskov na dan. “Mesečno beležimo približno 100.000 obiskov, ne delamo pa ob sobotah in nedeljah, da znižamo stroške. Naše najbolj zanimive novice na dan prebere od 3000 do 7000 ljudi,” razkriva Bradassi. Približno polovica obiskovalcev je iz Italije, polovica pa iz Slovenije.
Absolutna rekorderka po številu ogledov je bila vest, da so na avtocesti med Trstom in Palmanovo postavili nov radar. Novico je prebralo 18.000 ljudi, več kot 600 bralcev jo je prekopiralo na svoj Facebook portal.
Jutra ne gre prespati
Tudi podatki, kdaj ljudje prebirajo novice na spletu, so našega sogovornika presenetili. Na začetku je mislil, da so ljudje pred računalniki zvečer, nato pa je ugotovil, da novice najraje prebirajo zgodaj zjutraj.
“Tudi na spletu velja pregovor, da je rana ura zlata ura. Te zlate ure za spletni časopis so od sedmih do devetih zjutraj. Takrat ljudje pridejo v službo, odprejo računalnik in pobrskajo po spletu. Tudi konkurenca novic je zjutraj manjša. Večina drugih spletnih medijev začne delovati ob osmih, devetih ali kasneje,” ugotavlja Bradassi.
Slomedia se tudi zaradi spretnega časovnega lansiranja novic redno visoko uvršča na lestvice branosti. Upad zanimanja je v Sloveniji zaznati med 10. uro in 10.30, v času malice, v Italiji pa branost naraste v času kosila. Popoldan je na spletu le malo navdušenih bralcev. Zvečer jih je sicer nekaj več, a niti približno toliko kot zjutraj.
Prav tako ne velja splošno prepričanje, da video posnetek pripomore k priljubljenosti novice. “V resnici ni tako, vsaj pri nas ne,” je povedal naš sogovornik. “Velika večina ljudi spletne novice prebira na delovnem mestu in si ne more privoščiti, da bi uporabila zvočnike. Video je zanimiv dodatek, a nikakor ne bistven. Veliko večji uspeh ima dobro napisan članek, za katerega pa povprečen bralec porabi zelo malo časa. Dve minuti sta že veliko. Zato mora imeti članek zanimiv naslov in dobro fotografijo. Novica mora biti strukturirana tako, da že v uvodu pove bistvo.”
Na spletu ni laži
Neusmiljena transparentnost velja tudi pri spletnem oglaševanju. Tudi tu ni blefiranja, kaj šele, da bi mediji prirejali podatke. Oglaševalec s pomočjo posebnih programov natančno ve, koliko klikov in ogledov je zabeležil kak medij in koliko ljudi je posebej kliknilo na njegov oglas.
Glavni vir prihodkov spletnega portala so oglasi, zato mora Slomedia preživeti na trgu, za razliko od večine ostalih manjšinskih medijev, ki se financirajo večinoma z državnimi subvencijami. Za marketing je prvotno skrbela Darkova žena Monika, ki je že na samem začetku za podporo projektu navdušila številna podjetja. Trenutno pa oglasni prostor trži agencija.
Problem so neplačniki
Bradassi omeni dve slovenski podjetji, pri katerih so se zelo potrudili z oblikovanjem oglasov, pri plačilu pa ostali praznih rok. Problem so tudi zamude pri plačevanju, zaradi katerih časopisu še ni uspelo narediti velikega preskoka. Če bi lahko zaposlili več ljudi, ki bi pomagali tako v uredništvu kot pri promociji in prodaji oglasnega prostora, bi lahko dosegli do 20.000 bralcev na dan, je prepričan Bradassi. Potencial je ogromen. A na ta kvantni skok bodo morali še malce počakati.
Trst je krasen
Kljub težavam z neplačniki je naš sogovornik prepričan, da pozna formulo uspeha. Ta se skriva predvsem v pristopu, s katerim so podrli “berlinski zid” običajnih delitev Slovencev na dva pola.
“Spoštujemo vsakega sogovornika in ga skušamo razumeti. Zanima nas predvsem, kaj želi dobrega narediti. Ne želimo le kritizirati. Če hočeš združevati in biti nadstrankarski, moraš biti spoštljiv do vseh. To seveda lahko moti tiste, ki so gradili prav na nasprotovanjih,” pravi urednik Slomedie.
Na spletu gre predvsem za podiranje meja. Tudi Slomedia jih je preskočila kar nekaj. Presegli so mejo med Slovenci v Italiji in matični domovini, saj spletni časopis berejo oboji. Presegli so politične zdrahe, saj jih hvalijo (in kritizirajo) tako levi kot desni. Presegli so ustaljen način razmišljanja, da mora lokalni medij pisati samo o zadevah v domačem kraju. “Jasno je, da naš namen ni poročati o svetovni politiki. Ampak vseeno, prostor se odpira,” meni Bradassi.
Novembra lani so podrli še eno mejo, ko so novice začeli objavljati tudi v italijanskem jeziku. Ob tej priložnosti so izvedli reklamno akcijo, v kateri so slogan “Trst je naš” spremenili v “Trst je krasen”. S tem so želeli poudariti, da mesto pripada vsem in da je treba gledati v prihodnost.
Poslanici dveh predsednikov
Simbolno sta mejo na portalu Slomedia preskočila tudi slovenski in italijanski predsednik. Našemu sogovorniku je bilo najprej v veliko zadoščenje, da je slovenski predsednik Danilo Türk Slomedio izbral za novoletno poslanico in nagovor italijanskemu ljudstvu pred srečanjem z italijanskim predsednikom.
Sledilo je še eno presenečenje. “Na Türkovo poslanico se je nekaj dni kasneje odzval italijanski predsednik Giorgio Napolitano. Poklicali so nas iz Kvirinala in nam sporočili, da bi predsednik Napolitano na našem portalu želel objaviti poslanico Slovencem,” se spominja Bradassi.
Splačalo se je
“Nobena druga služba mi ne bi mogla prinesti toliko novih prijateljev in kontaktov, tudi z najvišjimi predstavniki držav,” priznava Bradassi. “V prejšnji službi nisem mogel polno izraziti svojih potencialov, ker sem pač deloval v okviru institucije. Najlepše je, da se zdaj lahko izrazim stoodstotno. Ljudje poznajo in cenijo Slomedio. To je veliko zadoščenje, ki odtehta utrujenost in stres.”
ALJA TASI
