Tudi partizani so postali ezuli
Manipulacija s fotografijo italijanskih vojakov, ki streljajo v hrbet slovenskih talcev, morda ni osamljeni primer. Potem ko so februarja v občini Bastia Umbria ob dnevu spomina na žrtve fojb in istrski eksodus objavili fotografijo s slovenskimi talci in jo opremili s potvarjajočo razlago, da gre za slovensko streljanje v hrbet Italijanom, se po besedah Sama Pahorja zgodba ponavlja.
Zagrizeni zagovornik pravic slovenske manjšine v Italiji je borčevske organizacije in medije opozoril na “nesramno početje” italijanskega pravosodnega ministrstva. To je konec marca društvu Unione degli Istriani Libera provincia dell'Istria in esilio (gre za ezulsko organizacijo) brezplačno odstopilo 102 predmeta nekdanjih zapornikov v tržaškem zaporu Coroneo. Gre za predmete, ki so jih pred sedmimi leti našli v pozabljeni železni blagajni v Trstu.
Po poročanju dnevnika Il Piccolo gre za predmete nekaterih zapornikov, ki so se znašli v Coroneu med 9. septembrom 1943 in oktobrom 1954. Že iz datumov lahko sklepamo, da gre za predmete povsem različnih zapornikov. Do maja 1945 so bili v tržaškem zaporu predvsem nasprotniki fašizma in nacizma, maja 1945 so v Coroneo zapirali fašiste, naciste in vse, ki niso bili pogodu jugoslovanskim oblastem, spet drugi zaporniki - nekateri so morda čisto navadni prestopniki - pa so bili v tržaških celicah po letu 1945.
Čemu je torej italijanska država odstopila 102 predmeta organizaciji, ki neguje zgolj eno plat polpretekle zgodovine? “To je logično prva sporna zadeva,” je za 7. val dejal Samo Pahor. “Nesprejemljivo pa je tudi to, da so te predmete dali zasebni organizaciji, ki skrbi za vznemirjanje in hujskanje.” Po Pahorjevih besedah ezulska organizacija na svoji spletni strani objavlja zgodovinsko povsem netočne informacije, in sicer tako da nekatere Italijane lažno prikazuje kot nedolžne žrtve povojnih pobojev.
Samo Pahor: “Nesprejemljivo pa je tudi to, da so te predmete dali zasebni organizaciji, ki skrbi za vznemirjanje in hujskanje.”
Ezulska organizacija je pogodbo o prevzemu 102 predmetov podpisala 31. marca. Dragoceno pridobitev je takoj razstavila v nekdanjem begunskem taborišču na Padričah pri Trstu. Gre v glavnem za nakit, ure in denar. Ti pa so na spletni strani www.padriciano.org prikazani kot “osebni predmeti istrskih ezulov, najdeni v Coroneu med Titovo okupacijo Trsta”.
Samo Pahor meni, da bi morala zdaj nastopiti Republika Slovenija. Slovenska država bi morala od italijanske zahtevati seznam imen, ki so ga skupaj s predmeti našli v najdeni skrinji. S tem bi se morda ugotovilo, da je med lastniki predmetov tudi kdo, ki bi po mirovni pogodbi postal jugoslovanski državljan. V tem primeru bi predmete morali izročiti lastnikom oziroma dedičem.
“Žal pa od Republike Slovenije ne pričakujem ničesar, glede na to, kar se je zgodilo oktobra lani z Zorkom Bavčarjem.” Pahor očita slovenski državi, da je ob postavitvi obeležja mlademu mučeniku v Rižarni pristala na to, da se iz italijanskega in angleškega prevoda njegovega poslovilnega pisma črta zaključni stavek Smrt fašizmu, svoboda narodu. “To je enostavno nesramno. Cenzurirali so poslednjo željo te žrtve,” je povedal Pahor, ki je tudi protestiral pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. “Odgovorili so mi, to pa celo nekam užaljeno, da je že velik dosežek, če je tam obeležje.”PETER VERČ
