Tudi v Beogradu imajo svoje morje
“Če želite, druščina, vas popoldne odpeljem na naše morje,” se je med srebanjem kavice v enem izmed številnih lokalov v središču Beograda prijazno ponudil naš novi znanec Danilo. “Morje?!” smo nejeverno zmajali z glavami in bruhnili v huronski smeh. Fant pa ima domišljijo! Pa saj smo vendar v Beogradu! A misel na prijetno osvežitev je v nas le vzbudila radovednost. “Kam pa nas pelješ na morje?” smo se ujeli na vabo. “Ja kam, na Ado Ciganlijo vendar,” se je zasmejal Danilo. “Ada je naše beograjsko morje!” je razkril.
In smo šli. Konec koncev, kaj pa turistu, ki se za obisk nekdanje jugoslovanske prestolnice odloči prav sredi največje poletne vročine, sploh preostane drugega, kot da tistih nekaj ur, ki so mu še ostale, zaupa v roke izkušenemu domačinu; najbrž bo ja vedel, kam pobegniti iz vročega mestnega središča.
Tudi do pol milijona ljudi
Po slabe četrt ure vožnje z mestnim avtobusom smo prispeli na cilj. Na reki Savi, nedaleč pred njenim izlivom v Donavo, nas je pričakala prav prešerno razpoložena Ada Ciganlija - nekdaj otrok, zdaj pa polotok, na katerem je mestna oblast uredila vsem dostopen (beri brezplačen!) športno-rekreacijski in kulturno-zabavni center.
Pogled na ogromno kopališče, ki se razteza ob obeh bregovih Savskega jezera, je bil prav šokanten: zdelo se je, da se na prodnati plaži gnete pol Beograda. “To ni še nič!” nas je potolažil Danilo. “Danes vreme ni ravno idealno, zato tudi ni pretirane gneče. Ob lepem sončnem vremenu pa se na Adi natlači tudi do 500.000 ljudi. Tisto je šele gužva,” je poznavalsko razložil. Nekateri pravijo, da mnogi Beograjčani letujejo na Adi zato, ker nimajo denarja, da bi si lahko privoščili prave počitnice; drugi spet trdijo, da nima smisla hoditi drugam, če pa imaš vse, kar si zaželiš, le nekaj kilometrov stran od doma. In ponudbe - od gostinske do športne - na Adi res ne manjka.
“Kaj ni kot na morju?” se zareži Danilo in s prstom pokaže na ogromni vodni curek, ki ga je visoko nad gladino vode brizgal vodni top sredi zaliva, pod curkom pa so, natlačeni na pedaline, neznansko uživali otroci. “Dodatna osvežitev! Tega pa Slovenci na svojem morju zagotovo nimate,” v smehu pripomni naš vodnik.
Kopalci, srne in zajci
Ne pravijo zaman, da je Ada Ciganlija, ki se (skupaj s svojim akvatorijem) razteza na dobrih 800 hektarjih površin, najbolj priljubljeno letno zbirališče, sprehajališče in kopališče Beograjčanov. Med ogromnimi hrasti in nežnimi brezami, med ameriškimi topoli in zelenimi jeseni vsakdo lahko najde svoj kotiček za počitek ali piknik v naravi. Travnate površine so prepletene s kolesarskimi in peš potmi, med sprehodom v bolj poraščenem delu Ade pa še vedno lahko naletiš na zajca ali srno, pa čeprav si le dobre štiri kilometre stran od mesnega vrveža.
“Rad prihajam sem,” prizna Danilo. “Nekateri zlobno pravijo, da je Ada Ciganlija dobila ime po Ciganih, saj da je zelo zanemarjena in umazana. Pa ni tako. Ob koncu dneva so plaže res nastlane z odpadki, a tako pač je, če je preveč ljudi na kupu. Sicer pa je center zelo urejen: obiskovalcem so na voljo brezplačni tuši in wc-ji ter pitniki s pitno vodo, vse poti pa so prijazne osebam na invalidskih vozičkih,” nam je razlagal Danilo, medtem ko smo se prebijali skozi oblake omamno dišečih vonjav po jedeh z žara. Ja, tako kot sicer v Srbiji in drugod po Balkanu, gostinske ponudbe tudi na Adi res ne primanjkuje. Na levi strani Savskega jezera, na kopnem torej, je kar nekaj t. i. restavracij na splavih, ki se v nočnih urah spremenijo v prave diskoteke na vodi. Ni kaj, tudi to je ena od boemskih plati Beograda.
Sedem kilometrov plaže
Savsko jezero je obkroženo z več kot sedmimi kilometri urejenih plaž, voda v njem pa je - tako vsaj zatrjujejo v javnem podjetju Ada Ciganlija, ki vodi tamkajšnji športno-rekreacijski center - toplejša in bolj čista od rečne. Jezero je tako primerno za plavanje, veslanje, kajakaštvo, vaterpolo, skoke v vodo, jadranje na deski in še številne druge športe. “Na jezeru so organizirali že več svetovnih in domačih tekem in prvenstev,” ponosno pove Danilo.
Ada Ciganlija se ponaša tudi z več kot 50 zunanjimi športnimi igrišči, od nogometnih do košarkarskih, teniških in odbojkarskih ter celo igriščem za golf. Obiskovalcem so na voljo tudi igrišča za bejzbol in hokej na travi, za ljubitelje adrenalinskih športov pa so uredili plezalno steno in adrenalinski park, najpogumnejši se lahko preizkusijo tudi v bungee jumpingu (skoku z elastično vrvjo). “Niti predstavljati si ne želim, kakšen je občutek, ko te z dvigalom dvignejo 55 metrov visoko nad kopališče, pod tabo pa cela plaža kriči: 'Skoči, skoči!' Ne ne, to ni zame,” prizna Danilo.
Raje skoči - tako kot vsak dan v teh vročih poletnih dneh - v kopalke in zaplava na drugo stran jezera. “Trikrat tja in nazaj, pa je za prvo silo,” pojasni.
In medtem ko se Beograjčani mirno namakajo v svojem “morju”- kaj drugega jim pri takšni temperaturi vode (skoraj 26 stopinj Celzija) pravzaprav niti ne preostane -, se mi, nepoučeni turisti iz Slovenije, lahko za tovrstne užitke le obrišemo pod nos. “V Beograd pa ja ne bom nosila kopalk, saj tam ni morja,” mi je pred odhodom od doma pokroviteljsko dejala kolegica. Na, prav mi je, kaj sem jo pa poslušala! Tudi v Beogradu imajo svoje morje!
PETRA VIDRIH
