Tudi v Zagrebu za spremembo imena Trga maršala Tita

ZAGREB> Koordinatorka pobude Maja Runje je spomnila, da pobuda Krog za trg že štiri leta poskuša spremeniti ime trga, ki so ga leta 1946 poimenovali po jugoslovanskemu predsedniku Josipu Brozu Titu. Ob tem je poudarila, da so mestni skupščini poslali več kot deset zahtev za spremembo imena trga ob Hrvaškem narodnem gledališču (HNK), prejeli pa so le dva negativna odgovora. O svoji zahtevi so pobudniki obvestili tudi državni vrh in zagrebškega župana.

Tuđman in Bandić ignorirala pobude

Zahteve za spremembo imena Trga maršala Tita so se pojavile na hrvaški skrajni desnici v 90. letih, vendar jih pokojni hrvaški predsednik Franjo Tuđman ni podpiral, prav tako pa jih je večkrat ignoriral tudi zagrebški župan Milan Bandić. Pobuda Krog za trg je najprej zahtevala, da bi trg preimenovali v Gledališčni (Kazališni) trg, kot se je imenoval kratek čas po drugi svetovni vojni, sedaj pa predlagajo preimenovanje v Trg Republike Hrvaške.

Med podpisniki so številni pripadniki hrvaške domoljubne elite

Med približno 500 podpisanimi pod zahtevo so številni pripadniki tako imenovane hrvaške domoljubne elite, kot so jih poimenovali hrvaški mediji. Gre predvsem za javne osebnosti iz kulturnih in znanstvenih krogov, med njimi številne univerzitetne profesorje, igralce, književnike in slikarje, med katerimi sta tudi bivši kandidat za hrvaškega predsednika, sociolog Slaven Letica in hrvaški slikar slovenskih korenin Vasilije Jordan.

Pobudnike ohrabrila odločitev slovenskega ustavnega sodišča?

Dnevnik Jutarnji list je danes poročal, da bi pobudnike k novi zahtevi za preimenovanje trga lahko spodbudila tudi odločitev slovenskega ustavnega sodišča, ki je prejšnji teden razveljavilo odločitev ljubljanskega mestnega sveta o poimenovanju ene izmed cest s Titovim imenom.

Hrvaški pobudniki se sklicujejo tudi na saborsko deklaracijo o obsodbi zločinov, ki so bili storjeni v času “totalitarnega komunističnega režima na Hrvaškem med letoma 1945 in 1990”. Poudarjajo, da bi z novim imenom trga presegli nenehne nevarne politične in državljanske spore glede obstoječega imena trga.

Nasprotniki ne zanikajo Titove “temne plati”

Nasprotniki spremembe imena trga ne zanikajo Titove odgovornosti za nasilje nad nasprotniki jugoslovanskega komunističnega režima, obenem pa poudarjajo njegove zasluge za vrnitev Istre in otokov državni matici, za priključitev Hrvaške zmagoslavni antifašistični koaliciji in pa za postavitev temeljev za hrvaško državnost in neodvisnost v jugoslovanski ustavi iz leta 1974.

Sodeč po anketah v hrvaških medijih je večini državljanov, posebej mlajših, popolnoma vseeno, kako se bo imenoval zagrebški trg, ki ga najbolj pogosto imenujejo po poslopjih, ki so ob njem, kot sta “pri HNK” ali “pri pravni fakulteti”.

STA