Tujci bi prišli do bogastva, sanacijo pa prepustili nam
Vlada premierja Boruta Pahorja nas skuša prepričati, da je logistični holding, ki ga svetuje nemški poslovnež in nekdanji predsednik uprave nemških železnic Deutsche Bahn Hartmut Mehdorn, najboljša, če ne naravnost odlična rešitev težav na področju logistike v Sloveniji. Sindikati in stroka nasprotno menijo, da gre pri tem za načrtno manipuliranje in zavajanje brez primere, ki ga lahko umestimo v niz zgrešenih in škodljivih gospodarskih potez slovenske vlade.
> V zadnjem času je aktualna ideja logističnega holdinga, ki naj bi združil Intereuropo, Luko Koper in Slovenske železnice. Premier Pahor to odločitev pozdravlja, medtem ko so sindikati proti. Kaj po vašem mnenju tiči v ozadju te ideje?
“Zadaj tiči že dolgoletna težnja tujcev, da si prilastijo našo logistiko. Prvi odločen poskus je bil septembra 2007, ko je bila pod takratno vlado Janeza Janše jasno izražena težnja družbe Deutsche Bahn, da bi odkupila večji del naše logistike. Izražene so bile težnje, da bi odkupila tako Luko Koper kot tudi Intereuropo.
Torej ta ideja ni nova, le da se je sedaj pojavila v nekoliko drugačni, preoblikovani obliki. Sedaj je tu gospod Mehdorn, ki je predstavljen kot velik rešitelj Slovenije, v resnici pa gre za biznismena, ki po našem mnenju ne dela za dobro Slovenije, temveč zadevo vodi tako, da bo zelo enostavno obvladljiva in si bo lahko našo logistiko prilastil v enem zalogaju.”
> Pa je taka rešitev nujno slaba?
“Nikakor ne, če bi iskali strateškega partnerja, ki bi pomenil nadgraditev za našo logistiko. Ta se mora in tudi se povezuje, vendar je absurdno, da se zadeve povezujejo kapitalsko. To je tisto, čemur sindikati ostro nasprotujemo. Tako Luka Koper in Intereuropa kot tudi železnice se morajo in tudi se povezujejo. Način, kot ga sedaj predstavlja vlada, pa je, kot da bi rekli Merkur je sedaj v krizi in ga združimo z Gorenjem.”
> Danes so Intereuropa, Luka Koper in Slovenske železnice v hudi krizi. Zakaj je do tega prišlo in kaj bi bilo smotrno storiti?
“Od leta 2007 dalje sta upravi Luke Koper in Intereurope začeli izvajati pospešene investicije v nepremičnine, kar je močno izčrpalo obe družbi. Dve firmi, ki sta bili s svojim kapitalom nekakšni gospodarski banki, sta kar naenkrat preusmerile svoj denar v druge namene, v najrazličnejše terminale, kar niti ne bi bilo slabo, če ne bi bilo predimenzionirano, ampak v nekem 'normalnem' obsegu. Poglejte samo Luko Koper, ki je kupovala terminale od Romunije do Slovaške ...”
> ... do Slovenije, od Prekmurja do Sežane ...
“Tako je. Podobno lahko rečemo tudi za Intereuropo. Posledica je bila, da sta se obe družbi močno zadolžili, in ko je svoje prispevala še gospodarska kriza, je bila posledica skorajda dobesedni zlom na borzi. Danes sta obe družbi na borzi krepko podcenjeni. Po nekaterih ocenah, ki po mojem mnenju ne odstopajo dosti od realnega stanja, naj bi bila celotna tržna vrednost nepremičnin v lasti Intereurope, okoli 800 milijonov evrov. Danes pa lahko dobimo celotno Intereuropo na borzi za dobrih 30 milijonov.
Eno je poslovni delež oziroma delež, ki predstavlja dobiček, drugo pa interes za nepremičnine, ki prav gotovo tiči v ozadju te zgodbe. Nemcem te nepremičnine dosti pomenijo, čeprav jih kot takih uradno še ne prikazujejo.
Deutsche Bahn je v stoodstotni lasti nemške države in stoodstotni lastnik špediterja Schenker DB. Ti predstavljajo veliko mednarodno logistično mrežo z okoli 90.000 zaposlenimi po celem svetu.
Znano je, da imajo slabše pokrito svojo mrežo na Balkanu in v vzhodni Evropi, v regijah, kjer je relativno močna Intereuropa. Schenker je, ne nazadnje, neposredni konkurent Intereuropi tudi v Sloveniji.
Torej, če pride Schenker ali Deutsche Bahn do lastnine potencialnega holdinga, bi dobil zelo poceni celotno logistično mrežo obeh naših logistov, ki je krepko več vredna, kot je trenutno njuna poslovna vrednost na borzi.”
ROBI ŠABEC
Nadaljevanje intervjuja preberite v prilogi 7. val petkove tiskane izdaje Primorskih novic.