Türk: Slovenske univerze so danes eksistenčno ogrožene bolj kdajkoli

LJUBLJANA> Predsednik republike Danilo Türk, ki se mu mandat izteka, je dejal, da z zaskrbljenostjo spremlja razprave o usodi slovenskih univerz. Ob tem se pogosto sprašuje, ali dobro razumemo njihov pomen za naš obstoj in za prihodnost in ali smo dovolj odgovorni pri vsem tem.

Poudaril je, da so ustanovitelji Univerze v Ljubljani pred dobrimi devetimi desetletji dobro vedeli, da jo nujno potrebujemo za naš razvoj in razcvet. Niso je zasnovali za “servisiranje” takratnega skromnega slovenskega gospodarstva, ampak z dobrim občutkom in vizijo nacionalnega razvoja. Ravnanje današnjih oblasti pa po Türkovih besedah kaže, da se vizionarstvo izgublja in da je razumevanje pomena univerz paradoksalno šibko in neustrezno.

Hud udarec za slovensko visoko šolstvo

Slovenske univerze so po njegovih besedah bistveno prispevale in tudi danes bistveno prispevajo k našemu razvoju in so življenjsko odvisne od razumevanja tistih, ki odločajo o razvojnih usmeritvah. “Pričakovati bi bilo, da bi oblast razumela nujnost krepitve univerz. Če bi res želela varčevati, bi morala v raziskovanje, znanost in visoko šolstvo ustrezno vlagati. Aktualna politika pa gre prav v nasprotno smer,” meni Türk.

Dodal je, da načrtovani rezi finančnih sredstev za univerze pomenijo hud udarec slovenskemu visokemu šolstvu, raziskovanju in razvoju v celoti in izpostavil, da so danes slovenske univerze eksistenčno ogrožene bolj kot kadarkoli doslej.

Še je čas za drugačen premislek

Vendar pa je še čas za drugačen premislek in za odgovorno odločanje, meni Türk, ki je pri tem izpostavil odgovornost DZ. “Želim, da bi državni zbor slišal apele rektorske konference Republike Slovenije in resno razmislil o tem, kakšna proračunska ravnotežja potrebujemo in kakšen razvoj si želimo,” je dejal Türk.

V nagovoru ob osrednjem dogodku tedna ljubljanske univerze je Türk izpostavil tudi uspešnost te univerze in se spomnil svojih izkušenj na univerzi in uporabnosti tam pridobljenih znanj.

V Tednu univerze potekajo številni dogodki. V sredo bodo podelili Prešernove nagrade študentom ljubljanske univerze in tudi diplome oziroma priznanja najboljšim pedagogom oziroma najboljšim delavcem v referatih, v četrtek pa še naziv “zaslužni profesor”. V petek bo sledilo imenovanje rednih profesorjev, v ponedeljek, 10. decembra, pa še rektorjeva nagrada za naj inovacijo.

STA