Turk: Tako bomo zmanjšali število šefov, tajnic in fikusov

LJUBLJANA>“Ne vidimo razloga, da bi eno zvrst umetnosti spremljala agencija. Po tej logiki bi morali imeti tudi agencijo za scenske umetnosti, glasbo, likovno umetnost,” je dejal Žiga Turk.

Z ukinjanjem agencij želijo zmanjšati število zaposlenih

Minister Turk je v enem nedavnem pogovoru dejal, da bo ukinjanje agencij prispevalo k znižanju števila zaposlenih. “Ustanovitev samostojne agencije za seboj takoj potegne dodatne zaposlitve. Menda sta za knjigo pred agencijo skrbela eden ali dva človeka, zdaj pa jih je v agenciji zaposlenih sedem ali osem,” je svojo odločitev utemeljil Turk.

Na vprašanje Reporterja, ali ponovno pričakuje upor kulturnikov, pa je Turk odgovoril, da bi se lahko pritožili avtorji in založniki knjig, če bo zanje podpora kaj nižja. “Če pa bomo naredili državno upravo vitkejšo, iste ali celo več funkcij pa bodo opravljene z manj ljudmi - ali pa se bomo odpovedali tudi kateri od funkcij, ki jemljejo le veliko časa, a le malo pomenijo za vse udeležene - pa to ne bi smel biti razlog za upor,” je dejal Turk.

Minister je še pritrdil besedam nekdanjega direktorja direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo Damjana Prelovška, da bi lahko ukinili tudi inšpektorat za kulturo in medije, ker ne deluje. “Kot kaže, bo vsako ministrstvo imelo le še en inšpektorat in znotraj njega različne inšpekcije. Tudi tako bomo zmanjšali število šefov, tajnic in fikusov,” je dejal Turk.

V Javni agenciji za knjigo so začudeni nad “lahkotnimi izjavami o ukinjanju JAK”

Ustvarjalci na področju knjige so ob napovedi ukinitve Javne agencije za knjigo RS (JAK) na ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport naslovili javno pismo, v katerem ga pozivajo k ureditvi razmer na področju knjige. Na JAK glede napovedane ukinitve, kot so povedali, uradno niso dobili še nobenega obvestila.

V pismu, ki so ga ob prvopodpisanem direktorju in odgovornem uredniku založbe Litera Orlandu Uršiču podpisala nekatera stanovska društva, založbe in posamezniki, ustvarjalci na področju knjige piše, da z zaskrbljenostjo spremljajo razmere na področje knjige v času oblikovanja združenega ministrstva. Že pred volitvami pa so “začudeno spremljali povsem neargumentirane lahkotne izjave o morebitnem ukinjanju JAK oziroma o njenem pripajanju”.

Sami menijo, da je verjetno prav nedorečen status JAK razlog za zamujanje pri izvajanju letošnjih programskih in projektnih razpisov, tako za področje kulture kot za področje izdajanja leposlovja in znanstvene publicistike, kar utegne imeti težke posledice pri izdajanju knjig in revij, projektih bralne kulture in drugem, pa tudi pri nekaterih infrastrukturnih rešitvah, o katerih so se dogovarjali na strokovnih posvetih na pobudo JAK.

JAK je po njihovem prepričanju v zadnjih treh letih učinkovito izvajala številne postopke tako za založbe kot za pisatelje. Dvignila je raven kakovosti izvedb in naredila bistven korak naprej pri mednarodni promociji slovenskih književnikov v tujini.

Tudi filmarji so začudeni

Vest, da bo k ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport poleg Javne agencije za knjigo priključen tudi Slovenski filmski center, je za filmarje presenečenje, sta povedala direktor Slovenskega filmskega centra (SFC) Jožko Rutar in predsednik sveta SFC Igor Šmid.

Rutar je poudaril, da je SFC edina javna institucija v Sloveniji, ki koordinira področje filma. Izmed 27 članic EU v kar 24 državah področje filma urejajo s posebnimi agencijami, centri ali inštituti, le v treh se področje filma ureja prek samega ministrstva za kulturo. Opozoril je na posebnost filma, ki ni omejen le na področje kulture, ampak sega tudi na področje kulturnih industrij, zato ima tudi v sklopu EU svoje programe za sofinanciranje.

Morebitna ukinitev SFC odpira niz vprašanj: na koga bodo prenešene vse producentske in avtorske pravice, za katere srbi SFC, in sicer na vseh slovenskih filmih, ki so nastali pred letom 1991, kdo bo skrbel za predstavljanje slovenskega filma in avdiovizualne kulture v tujini, kdo bo odgovoren za mreženje slovenskih filmskih ustvarjalcev in producentov s tujimi, kdo za kulturno vzgojo na področju filma, za sofinanciranje festivalov in za zastopanje v sorodnih evropskih institucijah. Rutar je opozoril, da je SFC nasledil Filmski sklad, institucijo, ki je delovala od leta 1994 in ki je bila dedič državnih producentov, kot sta Viba film ali Triglav film.

STA