Turk: V Sloveniji je največ doktorjev, ki jih financira država

LJUBLJANA> Na ministrstvu se trudijo, da bi bili pri tem najmanj prizadeti otroci, družine in zaposleni v javnem sektorju.

Po besedah Žige Turka se tudi ne sme znižati kakovost šole, znanosti in kulture ali poslabšati socialni položaj družin, predvsem najrevnejših.

Kot je pojasnil, jim pri varčevanju tako imenovanih vertikalnih ukrepov pomagajo rezerve, ki so se nabrale v sistemu v zadnjih letih, tudi v letih “debelih krav”.

Slovenija ima največ doktorjev, ki jih financira država

Povedal je, da so v slovenskem šolskem sistemu, ko so v šoli zaradi nižje rodnosti upadale generacije otrok, povečevali število učiteljev in drugih pedagoških delavcev, saj so dodajali nova pedagoška in nepedagoška delovna mesta. “To pa zato, da v šolstvu zaradi zmanjševanja generacij ne bi prihajalo do tehnoloških viškov,” pravi Turk. Medtem ko je bil leta 1970 en učitelj na 21 učencev, je bil leta 2010 le še na 9,3 učenca, je dodal.

“Iz različnih vzrokov smo večali vpis na univerze, dodatno zaposlovali, univerze so razpisovale dodatne programe, manjšale so skupine, kar je spet privedlo do večjega zaposlovanja tudi na tem področju,” je dejal Turk in dodal, da ima Slovenija največji delež doktorjev znanosti, zaposlenih v inštitutih javnih raziskovalnih zavodov, ki jih financira država.

Ni več denarja za brezplačen vrtec in prehrano

V dobrih časih smo večali nekatere pravice, vezane na brezplačen vrtec, prehrano, vsem revnim in bogatim, zato zdaj nimamo več denarja, je prepričan minister Turk.

Splošni ukrepi na področju šolstva, ki jih je predstavila vlada, so sicer: optimizacija šolske mreže, večanje šolskih okolišev zato, da bi lahko zapolnili razrede v okviru obstoječih normativov. Višanje normativov za velikosti razreda na različnih stopnjah izobraževanja - obstoječi normativ je zdaj 28 učencev, povprečno število otrok v razredu pa je po Turkovih besedah 16,7 v osnovni in 14,3 učenca na učitelja v srednji šoli.

Največ nepedagoških delavcev na otroka

Prav tako namerava ministrstvo prilagoditi normative učnih obveznosti učiteljev na raven, ki velja v državah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). V letu 2009 je namreč učitelj v Sloveniji poučeval 690 ur letno v osnovni šoli, v srednji šoli pa 633, medtem ko je povprečje OECD 779 ur v osnovni šoli in 656 ur v srednji šoli, je pojasnil.

Ukinja se tudi plačevanje določenega dodatnega dela, opravljenega znotraj delovnih obveznosti, recimo jutranjega varstva po 15. 30 uri. Združujejo se tudi nekateri javni zavodi na področju šolstva in število podpornega neučiteljskega osebja na osnovnih in srednjih šolah. Slednjega ne vežejo več na število oddelkov, ampak na število otrok. Slovenija med vsemi članicami OECD po ministrovih besedah namreč zaposluje največ nepedagoškega osebja na otroka.

STA