Türk je v New Yorku odlikoval Bogdana Groma
Predsednik republike Danilo Turk bo danes sklenil obisk na sedežu Združenih narodov (ZN) v New Yorku, kjer je med drugim veliko časa namenil lobiranju za slovensko kandidaturo za članstvo v Varnostnem svetu (VS) ZN. Sešel se je tudi z generalnim sekretarjem ZN Ban Ki Moonom.
NEW YORK> Türk je več veleposlanikom pri ZN je predstavil tudi slovensko kandidaturo za VS ZN.
Z generalnim sekretarjem ZN je slovenski predsednik govoril o aktualnih vprašanjih na dnevnem redu svetovne organizacije, med drugim o mirovnem procesu na Bližnjem vzhodu in osamosvojitvi Južnega Sudana, pa tudi o vprašanju morebitnega priznanja Palestine v ZN.
Glede tega je Türk menil, da prihaja čas zanj, vendar po njegovem mnenju ne bi bilo dobro, če bi se to naredilo na način, ki bi otežil mirno rešitev spora z Izraelom. "V tem trenutku je prednostna naloga dodatna vzpodbuda mirovnemu procesu. Tu obstaja en sam forum in to je bližnjevzhodna četverica (ZDA, ZN, EU, Rusija). Slovenija pri tem sicer ni pasivna, ampak ima stališče, ki ga tudi pove," je povedal Türk po srečanju z Ban Ki Moonom.
Slovenija je odgovorna članica ZN
Glede slovenske kandidature za VS ZN je Türk, ki bo imel danes pred vrnitvijo v domovino še nekaj srečanj z veleposlaniki članic ZN, novinarjem povedal, da Slovenija na kandidaturo ne gleda kot na regionalno zadevo, ampak se trudi biti članica ZN, ki gleda na interese vseh drugih članic.
Slovenija za sedež, ki ga bo 31. decembra izpraznila BiH, tekmuje z Madžarsko in Azerbajdžanom. Slednji med kampanjo poudarja, da ni član EU in s tem ni vezan na skupno zunanjo politiko EU. Kot je dejal Türk, je Slovenija res članica EU, še dlje časa pa članica ZN in bo kot takšna usklajevala svoja stališča znotraj EU, vendar ostala država z lastnimi stališči.
Kot je poudaril, druge države poznajo Slovenijo kot odgovorno članico, ki pozna delovanje VS in ima kredibilnost še iz časa prvega članstva v VS. Prav tako ima mnenje glede reforme VS in v nasprotju z nekaterimi drugimi državami ne čaka na to, kako se bodo odločile ZDA, ki svojega stališča še niso izrazile. "Slovenija ga je," je dejal Türk in omenil svoj predlog, da se VS razširi s sedanjih 15 na 25 članic z uvedbo nove kategorije članstva s pogostejšo rotacijo.
"Slovenija je spoštovana država in v plus nam je, da imamo urejene odnose z vsemi državami sveta, česar ne moremo reči za nekatere druge države, ki prav tako kandidirajo," je še dejal Türk. "Omenil bi prispevek naše misije pri ZN in veleposlanice Sanje Štiglic, ki je izjemno spoštovana in priljubljena, naša diplomacija v ZN pa dela zelo dobro," je dodal.
Naša kampanija je odprta in plemenita
Na vprašanje, zakaj Slovenija kandidira, je Türk odgovoril, da članstvo v VS ZN prinaša večjo prepoznavnost države in tudi večji pomen, na primer znotraj EU.
Po njegovih besedah Slovenija vodi "odprto in plemenito kampanjo" za VS. "Kakršnokoli škodovanje protikandidatom se maščuje, kar velja tako za domače kot mednarodne kampanje. Z Madžarsko imamo zelo dobre odnose in nihče jih ne želi kvariti," pa je odgovoril na vprašanje o tem, da naj bi Budimpešta vodila kampanjo kopiranja potez Slovenije, za kar sicer po lastnih besedah še ni slišal.
Odlikovanje za Bogdana Groma
Türk je v torek na sedežu slovenske misije pri ZN izročil red za zasluge Bogdanu Gromu. Umetnik je odlikovanje prejel za ustvarjalni opus in poslanstvo ambasadorja odličnosti slovenske kulture. Türk je ob podelitvi dejal, da je z Gromovimi umetninami živel od otroštva, saj je umetnik tudi ilustrator knjig Marka Twaina.
Türk je obenem pohvalil Gromov humor in dejal, da v Sloveniji tega primanjkuje. Poudaril je, da si šteje v čast, da lahko odlikuje umetnika z velikim številom raznovrstnih prispevkov. Umetnik je ob prejemu priznanja obljubil, da bo v naslednjih 25 letih dokončal projekte, ki si jih je še zastavil.
Predsednik republike se je po podelitvi odlikovanja srečal še s slovenskimi dopisniki v New Yorku, pozneje pa se je udeležil tudi sklepnega koncerta ameriške turneje skupine Perpetuum Jazzile, ki se je začela v Torontu in nadaljevala v Clevelandu, Milwaukkeeju, Nashvilleu, Pittsburghu ter na koncu v New Yorku. V slednjem je 34 članov skupine navdušilo več kot 500 članov občinstva v dvorani Gramercy Theater na Manhattnu.
Svetovljanski Tržačan
Slikar, ilustrator, grafik in kipar Bogdan Grom pripada eni najustvarjalnejših generacij tržaških slovenskih slikarjev. Njegovo ime je v zgodovini slovenske likovne umetnosti sicer nekoliko manj znano, saj se je leta 1957 preselil v ZDA, kjer še vedno ustvarja, piše v obrazložitvi odlikovanja.
Umetnik se je rodil leta 1918 v Devinščini pri Trstu. Študiral je na likovnih akademijah v Rimu, Perugii, Benetkah in Münchnu. Leta 1949 se je predstavil na prvi samostojni razstavi v znani tržaški galeriji Scorpione. Živel je v Pragi, Zagrebu, Subotici, Ljubljani, leta 1957 pa se je prijavil na razpis za umetniško bivanje v ZDA. Kmalu zatem se je začel posvečati plastiki in arhitekturnim rešitvam; oblikoval je mestne trge, trgovska in industrijska središča ter opremljal pomembne sakralne objekte.
Ostal je slovenski umetnik Krasa
Umetnikovo delo je mogoče videti v slovenski katoliški cerkvi sv. Cirila, armenski katedrali sv. Vartana, luteranski cerkvi sv. Petra, episkopalni cerkvi sv. Jakoba in rimskokatoliški katedrali sv. Jakoba v New Yorku. Leta 2008 je bila o njegovem delu pri sakralnih objektih izdana obsežna monografija Oprema sakralnih objektov v ZDA. Gromove umetnine krasijo tudi številna druga mesta v zveznih državah. Veliko slik je del prestižnih zbirk zasebnih zbirateljev, umetnikove kipe pa je mogoče videti tudi na javnih prostorih.
Že pred odhodom v ZDA je v Sloveniji ilustriral pustolovske knjige, kot sta Pustolovščine Toma Sawyerja in Pustolovščine Huckleberryja Finna. Tudi v ZDA je ostal slovenski umetnik, umetnik Krasa, s katerim je bil ves čas povezan. Ob odprtju novega slovenskega veleposlaništva v Washingtonu je Sloveniji daroval svoj kip Stražar. Leta 2008 je ob svoji 90-letnici v Ljubljani pripravil pregledno razstavo z naslovom Dva svetova, še piše v obrazložitvi.
STA