Tusk svari še pred resnejšimi posledicami od razdora schengna

Svet
, posodobljeno:

Brez učinkovitega nadzora zunanje meje bo EU doživela poraz kot politična skupnost in s tem mislim potencialno resnejše posledice od razdora schengna, je v Bruslju opozoril predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. Tusk je nekoliko bolj optimističen, ker so se vsi voditelji članic unije strinjali o zaščiti schengna.

Donald Tusk
Donald TuskSTA

BRUSELJ > V tem kontekstu so se dogovorili za hitro preučitev svežnja Evropske komisije za krepitev zunanje meje EU, vključno s predlogom za vzpostavitev evropske mejne in obalne straže.

Članice naj bi stališče sprejele do julija, a njihova široka podpora po besedah Donalda Tuska pomeni, da Evropa v prihodnje ne bo ranljiva, ker bo schengenska meja dovolj zaščitena.

Tusk je opozoril na nezadostno izvajanje evropskega načrta za premestitev beguncev znotraj unije in za preselitev beguncev iz tretjih držav v unijo, vzpostavljanju območij za obravnavo beguncev, imenovanih hotspoti, in politike vračanja nedovoljenih migrantov.

Agencija Frontex dosegla dogovor z Grčijo

Tusk je sporočil tudi dobro novico, da je evropska agencija za zunanje meje Frontex dosegla dogovor z Grčijo o namestitvi enot za hitro posredovanje na grško-turški meji še ta mesec.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker pa je zadovoljen s precej naklonjenim sprejemom predlogov komisije za zavarovanje zunanje meje.

Slovenski premier Miro Cerar je po koncu prvega dne vrha izpostavil pomen odločnega izvajanja že sprejetih odločitev. EU je po njegovih besedah dorekla in izostrila številne sklepe, a problem je izvedba. Čez zimo je treba večji del problemov rešiti, je poudaril.

Predsednik slovenske vlade je poudaril zlasti pomen izvajanja migracijskega dogovora EU in Turčije ter opozoril, da se migracijski tok za zdaj ni bistveno zmanjšal.

Še enkrat je opozoril tudi na to, da iz Turčije v Evropo ne prihajajo več le begunci iz Sirije, ampak tudi nezakoniti migranti celo iz Maroka in Alžirije.

Cerar o sprejemanju beguncev

V okviru izvajanja načrta premestitve beguncev znotraj unije se je Slovenija zavezala k sprejetju 843 beguncev, a po podatkih komisije še ni napovedala razpoložljivih mest niti ni še sprejela nobenega premeščenega begunca iz Italije in Grčije.

Cerar se je na ta dejstva odzval z besedami, da je pri evropskem načrtu za premestitev beguncev znotraj unije težko vzpostaviti tak sistem, ki bo dejansko učinkovit, tako da čaka na tem področju EU še veliko izzivov.

“Če preseliš begunce iz države, v katero so prišli po lastni želji, v neko drugo državo, tam ne želijo ostati in potem bežijo nazaj v državo, ki so si jo prvotno zamislili kot svoj cilj, ker imajo tam svojce ali tam vidijo svojo perspektivo,” je ponazoril.

Slovenija se je v okviru načrta za premestitev po premierjevih besedah zavezala k sprejemu določenega števila beguncev, ki ga lahko integrira, glede načrta za preselitev beguncev iz Turčije pa se še niso pogovarjali o številkah. Slovenija je po načelu solidarnosti pripravljena prevzeti sorazmeren delež v skladu s svojimi integracijskimi zmožnostmi.

Vendar v času vsakodnevnega pretoka ljudi, s katerim se sooča zdaj, ne more sprejeti večjega števila ljudi. Šele ko ne bo več tako obremenjena tranzitna država, bo lahko sprejela več sto ljudi, do takrat pa bo vztrajala, da morda sprejme le tu in tam koga, je ponovil premier.

Cerar je pojasnil, da se je s hrvaškim kolegom Zoranom Milanovićem pogovarjal o razmerah na Hrvaškem po volitvah in o njihovih zapletih pri oblikovanju nove vlade, glede dogajanja na meji pa ni nobenih bistvenih sprememb ali novih dejstev, stališče Slovenije je znano, nesporno in jasno.

“Imam občutek, da je kolega Milanović ta hip osebno bolj obremenjen s tem, kako na Hrvaškem oblikovati vladno koalicijo, tako da je delo v povezavi z migranti prepuščeno ministrstvu za notranje zadeve in policiji. Nisva odprla nobenih novih dejstev,” je povedal slovenski premier.

Turčija napovedala uvedbo vizumov za Sirce

Medtem namerava Turčija omejiti dotok beguncev iz Sirije tudi z uvedbo vizumov za Sirce. Turški premier Ahmet Davutoglu, je napovedal, da bodo ta ukrep uvedli z 8. januarjem. Za enak ukrep se je nato odločila tudi Sirija, poročajo tuje tiskovne agencije.

To je Davutoglu napovedal na današnjem srečanju z voditelji članic EU v Bruslju, izhaja iz dokumenta, ki ga je pridobila nemška tiskovna agencija dpa. Turčija naj bi poleg tega okrepila sodelovanje z grško obalno stražo.

Uvedbo vizumske obveznosti za Sirce je neimenovan predstavnik turške vlade potrdil za francosko tiskovno agencijo AFP, a je zatrdil, da to ne bo veljalo za begunce, ki sicer predstavljajo praktično vse Sirce v Turčiji. Vendarle pa morajo turške oblasti okrepiti nadzor, saj vse več migrantov iz drugih držav uporablja ponarejene sirske potne liste, je povedal.

Sirija naj bi uvedla vizume za Turke

Ukrep naj bi vlada v Ankari po poročanju AFP sprejela že 9. decembra. Danes se je režim sirskega predsednika Bašarja al Asada odločil za protiukrep, torej da bodo vizum za vstop v Sirijo potrebovali tudi turški državljani. S tem je konec šest let starega sporazuma med Ankaro in Damaskom, da za prehod meje med Sirijo in Turčijo ni potreben vizum.

Okrepitev sodelovanja EU s Turčijo velja za ključno v prizadevanjih za omejitev reke beguncev, ki dere v Evropo. V Turčiji je sicer okoli dva milijona beguncev iz Sirije. Da bi se njihov položaj v Turčiji izboljšal, je Evropa napovedala pomoč v višini treh milijard evrov, več evropskih držav pa je pripravljenih tudi sprejeti določeno število beguncev neposredno iz Turčije.

STA