Učna ura za slovensko politiko
41. srečanje Slovencev Videmske pokrajine in Posočja je z množico udeležencev iz vseh sfer življenja ponovno dokazalo, da tesna povezanost in sodelovanje ljudi ob slovensko-italijanski meji ni floskula. Je realnost. V tem okolju se soočajo z mnogimi izzivi, ki jih premagujejo tudi s pomočjo evropskega programa čezmejnega sodelovanja. Žal je v zadnjem obdobju zastal.
BOVEC > Tradicionalno novoletno srečanje prijateljev ob meji so letos nadgradili. Odslej ga bodo izmenoma pripravljali v vseh treh posoških občinah. “Pritegniti želimo čim več mejašev ob celotni meji med Posočjem in Videmsko pokrajino,” je na sobotni slovesnosti v prepolni dvorani Kulturnega doma pojasnil bovški župan Danijel Krivec. Prihodnje leto bodo organizatorji Tolminci, nato spet Kobaridci in tako naprej. Srečanju so dodali novo kakovost tudi s prvo okroglo mizo, na kateri so sodelovali župani obmejnih občin Videmske pokrajine in župani iz Posočja ter predstavniki razvojnih institucij. Postala bo tradicionalna.
Učna ura za slovensko politiko
Slavnostni govornik, predsednik državnega zbora Pavel Gantar,se je Slovencem v Italiji zahvalil za njihovo pokončnost, ljubezen do slovenske zemlje in jezika. “Že vrsto let krepite nacionalno identiteto in skrbno negujete medsebojno povezanost in tudi sodelovanje s predstavniki italijanske narodne skupnosti. Novoletna srečanja so praznik solidarnosti dveh narodov. Lahko jih razumemo kot učno uro za slovensko politiko, ki se je ob 20. obletnici samostojnosti države znašla na razpotju,” je razmišljal Gantar. Po njegovem mnenju predstavlja uradni obisk slovenskega predsednika dr. Danila Turka v Italiji pomemben mejnik v odnosih med državama. “Sprejeta je bila odločitev o ustanovitvi stalnega omizja, ki bo bdelo nad položajem slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in tudi nad njenim financiranjem, ki se je v zadnjem času nekoliko uravnotežilo,” se oprijemljivega napredka veseli Gantar.
Osebna odločitev za sožitje
Ne gre si zatiskati oči pred tem, da položaj slovenske skupnosti kljub doseženim sporazumom in sprejeti zakonodaji še zdaleč ni tako dober, kot bi si želeli. “Še veliko napora bo terjala sprememba ukoreninjenega razmišljanja v vsakdanjem življenju. Tu je potrebna osebna odločitev in pripravljenost,” je opozoril slavnostni govornik. Po njegovem mnenju za boljše medsebojno razumevanje in poglabljanje sodelovanja največ naredijo prav ljudje ob meji.
Med njimi so zagotovo tudi učitelji v špetrski dvojezični šoli. Njihova predstavnica Mirjam Simič je predlagala snovanje mreže dvojezičnih šol, saj je zanimanje za tovrstno izobraževanje tudi med italijanskimi otroci oziroma njihovimi starši vse večje.
Na srečanju so podelili dve Gujonovi priznanji, s katerima se spominjajo zavednega duhovnika iz Benečije Pasquala Gujona. Za vzgojo slovenske in italijanske mladine in požrtvovalno delo so ga namenili Planinski družini Benečije, za izjemen prispevek k izobraževanju in povezovanju mladih ob meji pa režiserju Marjanu Bevku.
Izločitev dveh regij
Kritika zaradi zastoja pri črpanju evropskega denarja iz operativnega programa čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Italijo za obdobje do leta 2013 je bila rdeča nit popoldanske okrogle mize v Strgulčevi hiši s 37 udeleženci z obeh strani meje. Slavnostni udeleženec minister za Slovence po svetu in v zamejstvu dr. Boštjan Žekš napoveduje premike, vendar mejaši tega še ne občutijo. Ker je z zastojem denarja kakovostno čezmejno sodelovanje ogroženo, so udeleženci zahtevali čim prejšnjo objavo javnega razpisa za male čezmejne projekte. Tolminski župan Uroš Brežan meni, da se je v Italiji območje izvajanja programa preveč razširilo. Udeleženci so soglašali, da bi po letu 2013 morali iz njega črtati pokrajini Veneto in Emilia Romagna. Trenutno je v okviru čezmejnega programa, ki obeta 137 milijonov evrov, v izvajanju zgolj 11 strateških programov. Med njimi je z obeh strani meje soglasno podprt projekt Jezik/Lingua, ki promovira slovenski in italijanski jezik. V kratkem naj bi stekel postopek ocenjevanja za množico standardnih projektov, za katere bo na voljo 60 milijonov evrov. Potrdili jih bodo lahko samo petino. V Posočju in na drugi strani meje si obetajo denar za krožno čezmejno kolesarsko pot, za širjenje mreže Poti miru, za urejanje cest na mejnih prehodih, za skupne kulturne in športne akcije in še bi lahko naštevali. Šele za tem bo sledil razpis za male čezmejne projekte, ki jih pripravlja okoli dva tisoč partnerjev ob meji. Zanje bo na voljo pet milijonov evrov. NEVA BLAZETIČ
