Ukrepi ZZZS bi lahko prizadeli bolnike

LJUBLJANA> Direktor združenja Metod Mezek je v sporočilu za javnost opozoril, da še vedno izvajajo varčevalne ukrepe, ki jih je vlada uvedla leta 2009. Nadaljnje zmanjševanje obsega sredstev pa bi po njegovem mnenju resno ogrozilo načrtovano izvajanje zdravstvene dejavnosti oziroma povzročilo velike težave pri zagotavljanju njihove učinkovitosti in tekoče likvidnosti.

Čakalne vrste ne bodo skrajšane

Hkrati bi realizacija predlaganih ukrepov med drugim pomenila, da izvajalci ne bodo mogli več slediti strategiji ministrstva za zdravje, med drugim tudi cilju skrajševanja čakalnih vrst, je še zapisal Mezek.

Dve tretjini bolnišnic in polovica zdravstvenih domov ima letos izgubo

Po podatkih združenja sta dve tretjini bolnišnic in polovica zdravstvenih domov v letošnjem prvem polletju pri svojem poslovanju ustvarili izgubo. Skupna izguba bolnišnic naj bi tako v prvih šestih mesecih znašala slabih 13 milijonov evrov. In če se bo trend nadaljeval, bodo izgube na koncu leta veliko večje kot lanske, je še dejal Mezek.

Pogrešajo sistemske ukrepe

V združenju pogrešajo tako sistemske ukrepe kot predloge za obvladovanje izdatkov tudi pri drugih izvajalcih zdravstvenih storitev. Prav tako opozarjajo, da uvajanje predlaganih varčevalnih ukrepov ne omogoča uvajanja novih projektov, denimo informatizacije, ki jih ZZZS naroča v okviru že dogovorjenih sredstev.

Združenje tudi izpostavlja pomanjkanje ukrepov na prihodkovni ravni, denimo večjo doslednost pri izterjavi neplačanih prispevkov. Ob tem so dodali, da so direktorji javnih zdravstvenih zavodov uspešno izvedli vrsto racionalizacij, njihovo nadaljevanje pa lahko bilo onemogočeno tudi zaradi morebitnega sprejema predlaganih ukrepov.

14,4 milijona evrov težki ukrepi

Skupščina ZZZS bo v sredo obravnavala predlog rebalansa finančnega načrta ZZZS za letošnje leto, ukrepi pa so težki 14,4 milijona evrov. Od tega namerava ZZZS največ prihraniti na področju zniževanja sredstev za sekundarno in terciarno zdravstveno raven, in sicer 12,2 milijona evrov. Med predlaganimi ukrepi je tako zmanjšanje sredstev za akutno bolnišnično obravnavo za dva odstotka, zniževanje sredstev za dežurno službo in znižanje sredstev za terciarno dejavnost za pet odstotkov.

UKC Ljubljana opozarja na veliko škodo za zdravstvo

Tudi vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je danes opozorilo, da bi sprejetje takšnih ukrepov znotraj rebalansa pomenilo zelo veliko škodo za slovensko zdravstvo. Generalni direktor ZZZS Samo Fakin pa se z napovedjo, da bi se z morebitnim sprejemom napovedanih ukrepov dolgoročno zmanjšala dostopnost do zdravstvenih storitev ne strinja. “To je najpriljubljenejši klasičen odgovor za vznemirjenje javnosti,” je danes dejal Fakin in dodal, da je ustreznih rezerv še dovolj. Rezerve pa vidi predvsem v skupnih naročilih, standardizaciji materiala v bolnišnicah in boljši izkoriščenosti opreme.

Rebalans ne sme najbolj prizadeti bolnišnic

Minister za zdravje Dorjan Marušič pa pravi, da bi morali biti rezi v celotnem odhodkovnem delu in ne samo v enem. Krčenje sredstev v rebalansu se namreč v velikem delu nanaša na bolnišnično raven. “V kolikor bodo ostri rezi, morajo biti v celotnem odhodkovnem delu ne samo v enem delu, sicer je moja zaskrbljenost toliko večja,” je na današnji novinarski konferenci minister komentiral predlog rebalansa.

STA