UNHCR: Na balkanski poti je približno 300.000 beguncev

Svet
, posodobljeno:

Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) je sporočil, da je na balkanski poti v smeri proti srednji Evropi približno 300.000 beguncev, od tega za približno 191.000 beguncev skrbijo lokalne organizacije Karitasa.

 Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) je 
sporočil, da je na balkanski poti v smeri proti srednji Evropi 
približno  300.000 beguncev.
Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) je sporočil, da je na balkanski poti v smeri proti srednji Evropi približno 300.000 beguncev.Vesna Humar

ŽENEVA, DUNAJ> Kot so danes opozorili na mednarodnem srečanju organizacij Karitasa, je v Evropi še dovolj prostora za sprejem beguncev. Meja za sprejem beguncev v Evropi tako po besedah generalnega sekretarja evropskega Karitas Jorga Nuna Mayerja še ni dosežena, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Ob tem je poudaril, da je v Libanonu 1,5 milijona beguncev, v Turčiji dva milijona, v Jordaniji pa 630.000 oseb.

V Srbiji naj bi bilo po besedah srbskega predstavnika Karitasa od 5000 do 10.000 beguncev, na Hrvaško je od srede prispelo 14.000 beguncev, v Slovenijo pa okoli 300. V prihodnjih dneh naj bi v Slovenijo prišlo vsak dan od 3000 do 4000 beguncev. Kot je dejala Jana Lampe iz Slovenske karitas, jih Slovenija več ni sposobna sprejeti, še poroča APA.

Po podatkih UNHCR je od začetka leta prečkalo Sredozemlje več kot 442.440 ljudi, od tega jih je 2921 umrlo. Po podatkih Mednarodne organizacije za migracije (IOM) je v Evropo letos prišlo 473.887 beguncev in migrantov, od katerih je bilo 40 odstotkov sirskih državljanov.

Po oceni IOM se število beguncev, ki želijo prek Sredozemskega morja doseči Evropo, pozimi ne bo bistveno zmanjšalo. V Siriji in sosednji regiji so se namreč razmere še poslabšale. Upoštevati pa je treba tudi dejstvo, da se je povečala revščina med sirskimi begunci v sosednjih državah, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Bruselj: Hrvaška je dolžna registrirati begunce in migrante

Za Hrvaško veljajo evropska azilna in schengenska pravila, po katerih je treba vsako osebo, ki vstopa v državo brez ustreznih dokumentov, registrirati, ji vzeti prstne odtise in dati priložnost, da zaprosi za azil, so danes pojasnili v Evropski komisiji v odzivu na informacije iz Hrvaške, da ne bodo več registrirali prebežnikov.

Sekundarna gibanja brez registracije tako niso v skladu s pravili, je še poudarila govorka komisije za migracije Natasha Bertaud.

Če ljudje nočejo zaprositi za azil, pa jim lahko hrvaške oblasti po navedbah komisije zavrnejo vstop v državo.

“Varovanje meje ni nezdružljivo z zagotavljanjem pravice beguncem, da zaprosijo za azil,” so še poudarili v Bruslju.

Tako so se odzvali na informacije iz Hrvaške, da ne bodo več registrirali beguncev in migrantov, temveč jih bodo preusmerjali v Slovenijo in na Madžarsko.

O gradnji ograje na meji Madžarske in Hrvaške, ki jo je napovedal madžarski premier Viktor Orban, so v Bruslju ponovili stališče, da ograje niso trajna rešitev, a obenem poudarili, da je za varovanje zunanje schengenske meje odgovorna članica sama.

Članice imajo pravico varovati svojo zunanjo mejo, kot se jim zdi ustrezno, so še poudarili.

STA