Univerza kot instutucija posebnega pomena za državo

MARIBOR> Kot je na novinarski konferenci po seji dejal predsedujoči rektorski konferenci, rektor Univerze v Mariboru Danijel Rebolj, rektorji ugotavljajo, da so univerze glede financiranja na ravni let 2008 in 2009, obenem pa se od univerz pričakuje vse višja storilnost. Rektorji so med drugim sprejeli sklep, da država že v letu 2013 omogoči pogodbeno določeno stabilno financiranje univerz. Rebolj je ob tem izpostavil zakonodajo oz. sistem financiranja v sosednji Avstriji, kjer je financiranje določeno za tri leta naprej in je pogodbeno.

Pejovnik: “Odpustili smo pet odstotkov zaposlenih”

Rektorji hkrati pričakujejo določene korekcije v sistemu financiranja, kjer je po Reboljevih besedah trenutno polno anomalij, prav tako so opozorili na “kup ovir” v zakonodaji, ki da jo je zato treba spremeniti.

Rektor Univerze na Primorskem Dragan Marušič je v zvezi s tem poudaril, da je potrebno zakonodajo posebej spremeniti za univerze in dodal, da mora država najprej poskrbeti za štiri obstoječe univerze, ki je vsaka v svoji specifični situaciji.

Univerze se sicer različno lotevajo reševanja posledic krčenja finančnih sredstev. Kot je dejal rektor Univerze v Ljubljani Radovan Stanislav Pejovnik, je stvar reševanja zelo kompleksna. Univerza v Ljubljani je po njegovih besedah lani zmanjšala proračun za 28 milijonov, kar je skoraj 10 odstotkov.

“Odpustili smo pet odstotkov zaposlenih, 300 od 6000, istočasno pa močno povečali obseg dela, ne zato, ker bi si mi izmislili povečan obseg dela, ampak zato, ker država zahteva izpeljavo bolonjske reforme,” je dejal Pejovnik. Poudaril je še, da po eni strani poslušajo, da bi lahko prihranili še več, po drugi strani pa se zahteva, da opravijo več dela za znatno manj denarja. To dvoje po njegovih besedah ne gre skupaj.

Bodo zapirali fakultete?

Je pa izpostavil, da so v največjih težavah tiste fakultete, ki so močno povečale število programov in študentov in so zdaj v času krize prišle v položaj, ko denar ne zadošča za izvedbo “optimističnih programov”. Če ne bo šlo drugače, bodo po njegovih besedah morali nekaj študijskih programov zapreti, mogoče tudi kakšno fakulteto ukiniti, ampak Pejovnik, kot je dejal, tega ne bo naredil sam, ampak bo zahteval, da to naredi država.

Rebolj pa je glede podpisovanja izjav zaposlenih v okviru mariborske univerze, da bodo opravljali obveznosti ne glede na plačilo, dejal, da ni šlo za to, da kdo ne bi dobil plačanega svojega dela, ampak gre za dogovor med izvajalci študijskih programov, da v kolikor se skupaj odločijo, da določene programe razpišejo, da jih bodo tudi izvedli v okviru finančnih sredstev, ki so jim na voljo.

STA