Univerze ne bodo prenesle tako drastičnih rezov

LJUBLJANA> Na sobotnem sestanku na ljubljanski univerzi so ugotavljali, da bi univerza, če bodo varčevalni ukrepi uveljavljeni, verjetno morala razglasiti insolventnost, nekatere fakultete bi izgubile mednarodne akreditacije, drastično bi bila prizadeta avtonomija univerze, verjetna bi bila uvedba šolnin za drugo bolonjsko stopnjo.

Mramor: Univerza je že kadrovsko podhranjena

Dekan Ekonomske fakultete (EF) Dušan Mramor in rektor Stanislav Pejovnik sta ocenila, da morata seznaniti sindikate o tem, da univerza ne bo prenesla tako drastičnih zmanjšanj financiranja in da bi lahko prenesle le smiselno zmanjšanje financiranja pri stroških dela, ki predstavljajo približno 80 odstotkov stroškov. “A brez kadrovskih rezov, saj je univerza že tako močno kadrovsko podhranjena, in z zmanjšanjem materialnih stroškov v enakem odstotku kot drugje v javnem sektorju,” poudarja Mramor.

Sindikatom so zato na sobotnem sestanku želeli pojasniti stališče vodstva ljubljanske univerze, da ne nasprotujejo morebitnemu znižanju plač, in hkrati želijo, da se nekateri drugi ukrepi, ki onemogočajo izvedbo (zakonskih) nalog univerze, v pogajanjih izpostavijo in ustrezno popravijo.

Sektor izobraževanja in znanosti je pri rebalansu proračuna 2012 po navedbah Mramorja popolnoma nesorazmerno obremenjen, saj s približno 20 odstotkov vseh proračunskih izdatkov v neto prihrankih prispeva 75 odstotkov, v bruto prihrankih pa približno 50 odstotkov. To je z vidika konkurenčnosti in dolgoročnega razvoja Slovenije po njegovem mnenju popolnoma nelogično, zagotovo pa bi lahko ta sektor prispeval sorazmerni delež prihrankov.

Ukrepi bi prinesli odpuščanje zaposlenih, konec doktorskih študijev

Vodja koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj, eden od navzočih na sobotnem sestanku, je na današnji novinarski konferenci dejal, da so jih na sestanku seznanili s tem, da bi ukrepi, če bi jih uresničili, pripeljali do insolventnosti ljubljanske univerze že čez nekaj mesecev.

Uresničitev varčevalnih ukrepov bi pomenilo tudi odpuščanje zaposlenih, konec doktorskih študijev, nekatere fakultete bi izgubile mednarodne akreditacije. Zdi se, da ima tu nekdo misijo in da gre za poseg v avtonomijo univerze, ki je po ustavi avtonomna in vrhunska intelektualna inštitucija, je prepričan Štrukelj.

Morebitna uvedba šolnin je po oceni Štruklja drug problem, ki bo prizadel študente. V nacionalnem reformnem programu, v katerem se država obvezuje, da bo krizo reševala v skladu z evropskimi dogovori, je zapisano, da če finančna situacija tega ne bo omogočala, ne bo financirala drugega bolonjskega kroga, pojasnjuje Štrukelj. Ta dodaja, da bi to pomenilo, da bi bila druga stopnja bolonjskega študija (neznanstveni magisterij) plačljiva. “Ker nimamo nobenega resnega sistema štipendij in financiranja študentov iz revnejših in socialno šibkejših družin, bi to drastično omejilo možnosti te skupine prebivalstva, da bi prišla do univerzitetne diplome oziroma magisterija in kakovostnejšega življenja,” je poudaril Štrukelj.

Predvidena višina varčevalnih ukrepov v visokem šolstvu in znanosti je približno 70 milijonov evrov, od tega 31 milijonov evrov v visokem šolstvu.

STA