Upravitelji ustavne obtožbe v sodnem procesu proti Trumpu v senatu sklenili predstavitev obtožnice

Svet
, posodobljeno:

Demokratski upravitelji ustavne obtožbe iz predstavniškega doma ameriškega kongresa so v četrtek sklenili predstavitev obtožnice na sodnem procesu v senatu proti bivšemu predsedniku ZDA Donaldu Trumpu. Danes sta na vrsti Trumpova odvetnika, ki za svoj nastop menda ne bosta potrebovala več kot enega dneva.

WASHINGTON > Predstavniški dom kongresa je 13. januarja potrdil zgodovinsko drugo ustavno obtožbo proti Donaldu Trumpu. Tokrat zaradi upora državi, ker je svoje podpornike z lažmi glede izida predsedniških volitev 3. novembra lani vzpodbudil do napada na kongres 6. januarja, ko so tam formalno potrjevali izid volitev oziroma Trumpov poraz in zmago demokrata Josepha Bidna. Med napadom je umrlo pet ljudi.

“Če se bomo pretvarjali, da se to ni zgodilo in ne bomo odgovorili, se lahko vprašamo, kdaj se bo kaj podobnega spet zgodilo,” je dejal Joe Neguse iz Kolorada.

Vodja upraviteljev impeachmenta Jamie Raskin iz Marylanda je po treh dneh predstavljanja obtožnice podobno menil, da morajo Trumpa obsoditi in mu potem še prepovedati opravljanje javnih funkcij, sicer se bo zgodovina ponovila.

Odvetnika bosta primer verjetno sklenila že danes

Trump lahko kadarkoli ponovno podžge “drhal” za podobne tragedije, trdijo demokrati, ki so temeljito opravili svoje delo in z nizanjem Trumpovih izjav ter posnetkov napada na kongres spravili v zadrego vse republikance, ki še vedno podpirajo nekdanjega predsednika.

Trumpova odvetnika bosta danes trdila, da Trump ni kriv za dejanja napadalcev, da je z zavajanjem glede volitev le izkoriščal svojo ustavno pravico svobode izražanja, in predvidoma obtožila demokrate, da poveličujejo nasilje, ker so prikazovali nasilje Trumpovih podpornikov. Odvetnika bosta primer verjetno sklenila že danes in zadeva se lahko konča že do konca tedna.

Obsežne obrambe nista sestavila med drugim zato, ker nista imela časa, saj se ameriški odvetniki nekako ne prerivajo za čast zagovarjanja Trumpa v senatu. Zaradi politične narave ustavne obtožbe se sicer lahko obnašata kot slabo plačana odvetnika po uradni dolžnosti. Za razliko od njih imata zmago vnaprej zagotovljeno.

Za obsodbo je potrebna dvotretjinska večina

Odvetnika ne potrebujeta veliko časa in truda za zagovor, ker je več kot dovolj republikancev vnaprej odločenih, da Trumpa ne bodo obsodili in jim gre le za to, da se zadeva konča. Za obsodbo je potrebna dvotretjinska večina v 100-članskem senatu, kar pomeni, da bi se moralo demokratom pridružiti najmanj 17 od 50 republikancev.

Prvega dne sojenja jih je kar 44 glasovalo proti nadaljevanju postopka, ker menijo, da se nekdanjega predsednika ne more ustavno obtožiti. Trumpa je sicer ustavna obtožba doletela, ko je bil še na položaju predsednika.

Demokrati naj bi sicer v pričakovanju oprostilne sodbe pripravljali še resolucijo o izreku ukora Trumpu, s katero bi mu potem skušali prepovedati opravljanje javnih funkcij. Tudi demokrati imajo druge prioritete, kot je bivši predsednik, in ne nameravajo zavlačevati s procesom.

Kljub pričakovanemu porazu jim je šlo za to, da Američanom pokažejo, koga so si izvolili leta 2016. Sestavili so temeljito obtožnico, polno drame, ki nobene porote ne bi pustila neprizadete, razen seveda politične.

Večina verjela, da lahko 6. januarja spremenijo izid predsedniških volitev

V četrtek so tožilci potegnili črto pod Trumpovo poveličevanje nasilja skozi predsedniški mandat, od pohval na račun desničarskih skrajnežev v Charlottesvillu, do napada na avtobus Bidnove kampanje v Teksasu in številnih primerov ščuvanja podpornikov k nasilju nad protestniki in novinarji.

Spomnili so na njegove napade na guvernerko Michigana Gretchen Whitmer v času pandemije, ko je hvalil napadalce na državni kongres in krivil guvernerko, da so jo skrajneži skušali ugrabiti in ubiti.

V četrtek so se posvetili tudi izjavam Trumpovih podpornikov, ki so napadli kongres, in zatrjevali, da jih je poslal Trump, da so bili povabljeni, da se borijo za Trumpa in podobno. Večina je res verjela, da lahko 6. januarja spremenijo izid predsedniških volitev.

Skupaj s Trumpom so od podpredsednika ZDA Mika Pencea, ki je predsedoval formalni potrditvi izida volitev, zahtevali, naj samovoljno spremeni izid, kar je zavrnil. Ni sicer povsem jasno, kako so si to zamislili, saj so med napadom peljali s seboj vislice in se drli “obesimo Pencea”.