Urad za enake možnosti opozarja na pomen 8. marca
Urad vlade za enake možnosti ob letošnji 100-letnici praznovanja dneva žensk poziva ženske k temu, da bi praznik vzele kot “pomemben spomin in opomin na boj za pravice žensk”. Pravice, ki jih imamo danes za samoumevne, se namreč zlasti v času zaostrenih gospodarskih razmer lahko zmanjšajo, navajajo na uradu.
LJUBLJANA>“Kljub pravicam, ki jih imamo danes za samoumevne - od volilne pravice do pravice do izobraževanja, zaposlovanja, lastnine, zdravstvenega in socialnega varstva - se je treba zavedati, da je zlasti čas zaostrenih gospodarskih razmer in družbenih reform tisti, ki lahko vanje poseže na tak način, da jih zmanjša,” so zapisali na uradu za enake možnosti.
Ženske na slabše plačanih delovnih mestih
Na uradu opozarjajo na nekatera področja, kjer med položajem žensk in moških kljub zakonsko določeni enakopravnosti obstajajo vrzeli v dejanski enakosti. “Tako ženske v Sloveniji kljub povprečno višji izobrazbi še vedno zasedajo manj odgovorna in slabše plačana delovna mesta, več jih je med registrirano brezposelnimi, pogosteje so izpostavljene revščini, opravijo več gospodinjskega dela in nege otrok,” so navedli.
Ženske pogosteje skrbijo za bolne družinske člane
Čeprav se v delitev odgovornosti za nego in vzgojo ter skrb za otroke moški vedno bolj dejavno vključujejo, pa dopust za nego in varstvo otroka po navedbah urada še vedno večinoma v celoti koristijo ženske in veliko pogosteje skrbijo za bolne družinske člane. Tako zlasti mlade ženske oziroma matere majhnih otrok težje usklajujejo družinske in poklicne obveznosti in za številne delodajalce pogosteje predstavljajo rizično delovno silo, opozarjajo na uradu.
V politiki ni veliko žensk
Eno od področij, s katerim z vidika enakosti spolov v Sloveniji ne moremo biti zadovoljni, je po oceni urada področje zastopanosti žensk na mestih političnega odločanja. S 13-odstotnim deležem žensk v nacionalnem parlamentu se Slovenija umešča na sam rep držav EU in v zadnji del svetovne lestvice.
Uravnotežena zastopanost žensk in moških v politiki pripomore k odločitvam, ki bolj upoštevajo potrebe vseh družbenih skupin, in je pokazatelj zrelosti in demokratičnosti družbe, opozarjajo.
Pobudo za praznovanje dneva, ki bi bil posvečen vsem ženskam, je leta 1910 dala nemška komunistka Clara Zetkin, prvič pa so ga praznovali leta 1911 v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem, toda ob različnih dnevih. Leta 1911 so ga obeležili tudi v Trbovljah.
Diskriminacija tudi v znanosti
Komisija za ženske v znanosti pri visokošolskem ministrstvu je včeraj pripravila konferenco z naslovom Odnosi vednosti: feminizem, znanost in znanstvenice, s katero želijo natančneje opredeliti ovire za enakopravno vključevanje žensk v slovensko znanost. Ženske so v Sloveniji še vedno diskriminirane v primerjavi z moškimi kolegi.
Generalna direktorica direktorata za znanost pri ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jana Kolar je dejala, da si že tretje desetletje v evropskem prostoru prizadevajo, da bi na vseh področjih življenja in dela odpravili diskriminacijo po spolu. Od 90. let pa je močan poudarek tudi pri znanosti oziroma ženskah v znanosti, zlasti pri njihovem neustreznem in premajhnem udeleževanju znanstvenih karier.
Rednih profesoric manj kot petina
Kljub temu, da sta spola ob diplomi in doktoratu številčno približno izenačena, pa je bistveno manj žensk višje, ko napredujejo v znanstveni karieri. Na vseh slovenskih univerzah je rednih profesoric po navedbah Kolarjeve manj kot petino (17 odstotkov).
To ni značilno samo za Slovenijo, temveč za celotno Evropo. Možnosti za vstop v znanstveno kariero so v Sloveniji sorazmerno dobro urejene. Od leta 1980 dalje poteka akcija mladi raziskovalci, kar je ključno za vključevanja žensk v znanosti. Leta 1996 je bilo v doktorski študij vključenih 36 odstotkov raziskovalk, medtem ko je ta delež leta 2007 narasel na 49 odstotkov, torej skoraj na polovico.
Na najvišjih položajih zelo malo žensk
“Vrata ženskam znanstvenicam niso niti v 21. stoletju široko odprta,” trdi prodekanja za podiplomski študij na Fakulteti za družbene vede Aleksandra Kanjuo-Mrčela. Ženske so v Sloveniji že desetletja udeležene na vseh ravneh izobraževanja in v plačanem delu s polnim delovnim časom primerljive moškim. Kljub temu jih je na menedžerskih položajih manj, na najvišjih položajih pa znatno manj kot moških.
V Sloveniji je bilo leta 2009 11,9 odstotka žensk na najvišjih položajih v največjih podjetjih na borzi, kar je manj kot leta 2006, ko jih je bilo 17,9 odstotka.
Današnji položaj žensk ustreza neoliberalizmu
Da je stanje še slabše za ženske v slovenski znanosti, pa kažejo podatki, ki jih je predstavila predsednica komisije za ženske v znanosti Mirjana Ule. Osredotočila se je na vprašanje, zakaj in koliko današnja znanost potrebuje ženske oziroma zakaj rabi feministično perspektivo. Poudarila je, da tudi rezultati raziskave Razlike v delovnih pogojih v znanosti v Sloveniji kažejo, da položaj žensk povsem ustreza današnjemu urejanju znanosti v okviru prevladujoče neoliberalne družbene paradigme.
Ohranjanje socialne moči moških
Kot zanimivost je omenila, da so od 99 rednih in izrednih članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) samo tri ženske. “Takšno urejanje raziskovalne in akademske sfere spreminja znanost v sredstvo pridobivanja in ohranjanja socialne moči, ki je v prid tistim, ki so že sicer privilegirani v znanstveni sferi,” opozarja Uletova in dodaja, da je tudi najnovejša raziskava o doktoricah v znanosti pokazala, da gre znanstvena kariera znanstvenic v Sloveniji zelo počasi.
STA