Usoda Novega Matajurja je še vedno negotova

TRST> Novi Matajur je eden od dveh časopisov, ki sta razširjena med Slovenci v videmski pokrajini v Italiji (drugi je štirinajstdnevnik Dom). Pod imenom Matajur je začel izhajati že leta 1950 kot prva kontinuirana kulturna dejavnost tamkajšnjih Slovencev. Najprej je izhajal v Špetru, nato se je uredništvo preselilo v Videm, leta 1974 pa v Čedad. Leta 1985 je postal tednik, od leta 1991 pa ga izdaja istoimenska zadruga, ki jo v glavnem sestavljajo sami uslužbenci.

Finančne težave so nastale zaradi neizplačevanja državnih prispevkov

Časopis je v zadnjem obdobju zašel v hude finančne težave, ki jim botruje predvsem neizplačevanje državnih prispevkov. Zato so se pri Novem Matajurju 7. februarja odločili, da izidejo s praznimi stranmi, natisnjena je bila le prva stran, kjer so v slovenščini, italijanščini in beneškoslovenskem narečju opozorili na svoj položaj.

Odgovorna urednica Jole Namor je za Primorski dnevnik dejala, da so težave posledica velikih zamud pri izplačevanju državnih prispevkov za Slovence v Italiji in dejstva, da je Novi Matajur, vsaj za zdaj, ostal brez finančne pomoči, ki jo časopisom namenja predsedstvo italijanske vlade na podlagi zakonov za podporo tisku. Poleg tega je od konca leta 2011 Novi Matajur skupaj s Primorskim dnevnikom predmet preiskave finančne straže. Postopek po več kot enem letu še ni končan, medtem pa ostajajo prispevki zamrznjeni.

“Del denarja za leto 2012, ki jih predvideva zaščitni zakon za slovensko manjšino, smo prejeli šele konec decembra, na drugi del še čakamo. Končna vsota bo vsekakor občutno manjša od predvidene. Istočasno zaradi preiskave finančne straže ne vemo, če in kdaj bomo dobili prispevek, ki je predviden za tisk,” pravi Namorjeva. Po njenem mnenju v tem kriznem obdobju časopis še toliko bolj potrebuje podporo bralcev oziroma tistih, ki mislijo, da je Novi Matajur koristen glas teritorija in da bi bili vsi šibkejši in revnejši, če bi časopis zamrl.

SKGZ je naletela na gluha ušesa

Novemu Matajurju je solidarnost izrekel predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) Rudi Pavšič, ki v sporočilu za javnost ugotavlja, da so številne organizacije slovenske narodne skupnosti v Italiji v izredno težkem finančnem položaju, pri čemer so v nekaterih ustanovah uvedli dopolnilno blagajno za zaposlene, v drugih pa so občutno zmanjšali obseg dejavnosti.

Pri svojih opozorilih je SKGZ naletela na gluha ušesa in na nevarno brezbrižnost državnih in deželnih institucij, ki nosijo zaradi tega največjo odgovornost za vse, kar bo finančni krč povzročil posameznim slovenskim organizacijam. Od Slovenije pričakuje, da bo uspela izplačati predujem na letošnje prispevke in tako pomagala organizacijam v stiski.

Kriza Novega Matajurja je za Pavšiča znamenje, ki ga morajo resno upoštevati vsi odgovorni dejavniki, saj ni več gotovosti, da ustanove in organizacije, ki imajo za sabo več kot polstoletno zgodovino, lahko normalno nadaljujejo s svojim poslanstvom, to pa se med drugim dogaja v videmski pokrajini, kjer je slovenska manjšina šibkejša in slabo opremljena.

Kobal: To je višek italijanskega ciničnega, a sistematičnega raznarodovanja Beneških Slovencev

Na krizo Novega Matajurja se je odzval tudi gledališčnik Boris Kobal, ki na italijanskih parlamentarnih volitvah kandidira na listi Državljanske revolucije. To, kar se dogaja s časopisom, je zanj “višek italijanskega ciničnega, a sistematičnega raznarodovanja na teritoriju Beneških Slovencev. To je italijanska nekultura in nespoštovanje pravne države,” je zapisal Kobal v sporočilu za javnost, kjer izreka solidarnost delavcem Novega Matajurja.

STA