Usoden je bil kapitanov pozdravni manever tik ob obali
Šest mrtvih, 14 pogrešanih, številni poškodovani in kapitan za zapahi. To je tragična bilanca nesreče potniške ladje Costa Concordia, ki je v petek zvečer nasedla na čereh pred italijanskim otokom Giglio.
RIM> V njenem prevrnjenem trupu zeva 70-metrska luknja. Po neuradnih podatkih naj bi tragedijo v slogu Titanika zakrivil kapitan, ko je izvajal “pozdravni manever” in ob tem plul preblizu obali.
Očitno je zgolj srečno naključje botrovalo, da Slovencev na krovu velikanke tokrat ni bilo. Direktor turističnega podjetja Adonis, ki je specializirano za križarjenja, Arsen Mihaič je za PN pojasnil, da je prav ladja Costa Concordia precej priljubljena med slovenskimi ljubitelji morskih potovanj. Dodal pa je, da so bili med potniki Hrvati in Srbi. “Vsi so na varnem,” je zadovoljen Mihaič.
290-metrska Costa Concordia s 4234 potniki je križarila po Sredozemskem morju. Iz pristanišča Civitavecchia blizu Rima je bila namenjena na plovbo od Sicilije, Sardinije do Španije, pot pa bi morala končati v francoskem pristanišču Marseille.
“Vsem, ki so že vplačali prihodnja križarjenja na tej ladji, bomo ponudili druge odhode s potniškimi ladjami v floti Costa Crociere. Lahko pa se bodo tudi odločili za odpoved potovanja in jim bo vrnjena že vplačana akontacija,” je še povedal sogovornik.
Zanikal je informacijo, ki se je pojavila na enem od spletnih portalov, da naj bi bila vodja trgovin na Concordii Slovenka. Ni pa še znano, če je bil med posadko kdo iz drugih držav bivše Jugoslavije.
Tragedijo zaradi številnih podobnosti že primerjajo z zgodovinskim potopom Titanika. Vse bolj jasno postaja, da je tudi v novodobnem primeru ključno vlogo odigrala človeška napaka. Glavni tožilec iz Grosseta Francesco Verusio, ki bdi na preiskavo nesreče, je prepričan, da se je kapitan ladje Francesco Schettino na lastno pest odločil pluti preblizu obale, ker da je želel izpeljati pozdravni manever. Plul naj bi le 150 metrov od obale, po predpisih pa bi moral upoštevati najmanj 250-metrsko razdaljo.
Ladja za križarjenja Costa Concordia je 52-krat v letu plula po tej poti. Na njenem krovu pa se letno izmenja več poveljnikov.
Tožilec trdi, da imajo vse več indicev, da je kapitan celo zapustil ladjo, preden bi opravil svojo dolžnost in spravil na varno vse potnike. Po nekaterih podatkih, naj bi namreč tonečo velikanko zapustil ob 23.30, zadnje potnike pa naj bi z reševalnimi plovili odpeljali šele ob 3. uri zjutraj.
Olajševalnih okoliščin praktično ni, zato mu grozi obtožba zaradi večkratnega naklepnega uboja iz malomarnosti, zapustitve ladje in brodoloma. Kapitan Schettino je prek svojega odvetnika vse obtožbe zanikal in zatrdil, da je ladjo s svojo posadko zapustil med zadnjimi. Vztraja pa tudi pri svoji verziji, da naj bi nesreči botrovale čeri, ki niso bile vrisane na navtičnem zemljevidu. Odvetnik je v njegov zagovor še povedal, da se gre zahvaliti kapitanovi hitri reakciji, saj da je z natančnim manevrom poskrbel, da je potniško ladjo kljub temu, da je voda zelo hitro vdirala v njeno notranjost, pripeljal čim bližje obali, kjer se je nagnila na skalo in tam obtičala do prihoda reševalnih enot.
NATAŠA HLAJ
