Utrip Poletne muzejske noči na Primorskem
Tretja junijska sobota slovenske galerije in muzeje že od leta 2003 budi v Poletno muzejsko noč. Akcija se je po zgledu iz drugih evropskih držav začela v Ljubljani, po primorskem svodu pa se je razprostrla pred šestimi leti, in sicer v Kopru, Izoli in Piranu. Prireditev, katere poslanstvo je kulturo, dediščino in umetnost približevati širšemu občinstvu, je letos prižgala luči muzejev in galerij v enajstih primorskih krajih.
PRIMORSKA> Čeprav je v zadnjem desetletju v Sloveniji vzniknilo nekaj prireditev, ki širšemu občinstvu približujejo muzejsko in galerijsko dejavnost ter snovanje drugih ustanov in zavodov, skrbnikov kulturne in umetnostne dediščine, je Poletna muzejska noč zagotovo dosegla največjo prepoznavnost in odmev. Številke so zgovorne, pravijo pa: prve akcije, ki je bila takrat sicer omejena le na glavno mesto, se je udeležilo skoraj 14.000 kulture in umetnosti željnih, lani pa so našteli več kot 30.000 obiskovalcev. Ob nedavno napovedanem rebalansu proračuna, ki naj bi kulturo prikrajšal za kar 38 milijonov evrov, primorske muzealce in galeriste preplavlja precejšnja zaskrbljenost. Natančnih informacij, kaj to pomeni za njihove institucije, za zdaj še nimajo, predvidevajo pa, da bo udarec močan in se bo poznal predvsem njihovemu letnemu programu, katerega del je tudi Poletna muzejska noč. Za to prireditev namreč ne prejemajo dodatnih sredstev.
Stoletnica in umetnikova vrnitev
V treh središčih Poletne muzejske noči, Kopru, Izoli in Piranu, kjer je primorski del akcije pognal in kjer vsako leto postreže z največ prireditvami, je bil odziv na prireditev resnično množičen. To lahko razumemo kot znamenje, da je občinstvo Poletno muzejsko noč sprejelo za svojo, gotovo pa je k izjemno dobremu obisku svoje prineslo tudi to, da je večina razstav, ki so jih odprli, predstavila nova dela domačih umetnikov. Razlog za veliko zanimanje in dober obisk pa lahko seveda iščemo tudi v visokem jubileju koprskega Pokrajinskega muzeja. Ta je ob praznovanju svoje stoletnice pripravil izjemno pester in bogat program: v prenovljenih prostorih v prvem nadstropju oprli novo stalno zbirko Med Serenissimo, Napoleonom in Habsburžani, kustosi so obiskovalce, in teh je bilo zares veliko, popeljali po vseh muzejskih zbirkah in aktualnih razstavah, izjemno dobro pa so bile obiskane tudi otroške delavnice.
Koprski del je razveselil zlasti ljubitelje likovne umetnosti: v Meduzi so odprli razstavo risb Koprčana Deana Verzela, v galeriji Loža so predstavili prostorsko postavitev Alena Ožbolta, akciji pa sta se pridružili tudi v dveh zasebnih galerijah - v grafičnem ateljeju Sqart ter v galeriji Contra.
Za dogajanje v Izoli sta tudi letos poskrbela Društvo likovnih umetnikov Insula in tamkajšnja Samoupravna italijanska narodna skupnost. Na dveh prizoriščih, v galeriji Insula in v Manziolijevi palači, so javnosti predstavili delo domačina, preminulega kiparja Romilda Pusetette. V Insuli so z dokumentacijskim gradivom (fotografijami performansov, razstavnim katalogom ter kopijami časopisnih člankov) opozorili na njegovo ustvarjalno sodelovanje s slikarjem in someščanom Borisom Benčičem, v Manziolijevi palači pa so tokrat prvič javnosti predstavili Pustettova kiparska dela.
Istrsko praznovanje Poletne muzejske noči pa je doživelo vrhunec v portoroškem Monfortu, kjer so odprli razstavo slik Cveta Marsiča. Slikar iz Parecaga v tujini velja za enega najbolj uveljavljenih slovenskih slikarjev svoje generacije, tam pa je njegovo delo tudi neprimerno bolj znano kot v domačih kritiških krogih. Z večmedijsko razstavo Gnezdenje v slanem blatu pa je Marsič gotovo poskrbel za najbolj radostno novico večera - po desetletjih življenja v tujini bo od konca poletja naprej spet živel in ustvarjal doma, s pogledom na Sečoveljske soline.
Najmlajši je Lipikum
Na Poletno muzejsko noč je svoja vrata odprl tudi naj mlajši slovenski muzej - to je muzej lipicanca Lipikum v zgodovinskem jedru kobilarne Lipica. V svežem po letnem večeru je goste sprejela vodja muzeja Nataša Kolenc. Popeljala jih je skozi sodobno in interaktivno zasnovano postavitev, ki nagovarja najširšo javnost in pri vseh generacijah spodbuja raziskovalnega duha. Pri tem ne pozabi na zgodovinska dejstva: od samih začetkov kobilarne leta 1580 do petih vojn (treh Napoleonovih ter prve in druge svetovne vojne), med katerimi so morali lipicance pre seliti v tujino. “Toda kobilarno so vedno obnovili,” je dejala Kolenčeva in dodala, da so v Lipici zadovoljni z obiskom muzeja, ki so ga odprli 18. maja, na pred večer 431. rojstnega dneva kobilarne in na svetovni dan muzejev. Več kot 800.000 evrov zanj sta prispevala finančna mehanizma Nor veške in Evropskega gospodarskega prostora ter ministrstvo za kulturo.
V znamenju samostojnosti
V Parku vojaške zgodovine so sobotno Poletno muzejsko noč posvetili 20. obletnici samostojnosti. Iz stavbe, kjer danes s tankovskimi zbirkami, vojaškim orožjem in podmornico domuje muzej, so namreč 26. junija 1991 zapeljali prvi tanki in pričeli oboroženo agresijo na Slovenijo. Največ pozornosti je zato med približno sto preštetimi obiskovalci, ki so izkoristili brezplačen voden ogled muzeja, zbudila gledališka predstava Oklep 91 – utrinek iz osamosvojitvene vojne v izvedbi Kulturnozgodovinskega društva Triglav. V postojnskem Notranjskem muzeju pa so za obiskovalce vse do polnoči na široko odprli vrata za razstave o jamskem in rjavem medvedu, živem svetu podzemlja, človeški ribici, prelazu Okra, fotografiji večne teme, o slikarju in muzealcu Leu Vilharju in razstavi z naslovom Spomin je doma v muzeju.
Okronane z Valvasorjem
Ivanjščice na oknih Delezove domačije v Škocjanu, v katerih Park Škocjanske jame (PŠJ) obiskovalcem na ogled ponuja tri muzejske zbirke, so na sobotno muzejsko noč varovale pred zlemi silami. Kresne rože so namreč imele v ljudskem verovanju magično in obrambno moč. Da bi vrata v pradavnino, pa tudi favno in biodiverziteteto Parka Škocjanske jame odprli čim širšemu krogu ljudi, se je sobotni muzejski noči pridružil tudi Park Škocjanske jame. Poleg ogleda treh muzejskih zbirk v Naravoslovnem centru v Škocjanu 3, ki obiskovalca popeljejo v podzemlje in na površje parka ter v arheologijo tega območja, so obiskovalci tudi prisluhnili interpretaciji muzejskih zbirk, skozi katere jih je popeljala Vanja Debevec Gerjevič iz PŠJ. O Škocjanu kot pomembnemu nadregionalnemu bronastodobnemu središču je predavala arheologinja Sabina Pugelj. Poletno noč pa sta v soju sveč z zvoki harfe obarvali harfistki Bilka Peršič in Lejla Umer, učenki Glasbene šole Koper. “Letos smo namenoma izpostavili tri muzejske zbirke, ki niso kar tako, saj so nenazadnje prejele tudi Valvasorjevo nagrado, saj si prizadevamo k njihovi širši promociji,” je pojasnila koordinatorka projekta Darja Kranjc.
MI, TČ, LF, TMV
